kalkulator: Kratke novice

Popravljeni predlog zakona o minimalni plači

Ministrstvo za delo pod vodstvom Ivana Svetlika bo za naslednja pogajanja o dvigu minimalne plače popravilo predlog novega področnega zakona. Sindikati in delodajalci so lani zavrnili prvotni vladni predlog, po katerem bi minimalno plačo z letom 2010 zvišali s sedanjih okoli 460 evrov neto na 510 evrov neto. Do 562 evrov, kolikor po ugotovitvah ministrstva za delo trenutno znašajo minimalni življenjski stroški, pa bi ob upoštevanju inflacije prišli v dveh korakih. Z letom 2011 bi minimalno plačo povečali na 530 evrov in odstotek inflacije, z letom 2012 pa na 562 evrov in odstotek inflacije.

12 odstotkov manj elektrike

Poraba električne energije je bila v prvih enajstih mesecih lani za 12 odstotkov manjša kot v enakem obdobju predlani. Skupna proizvodnja elektrike je bila novembra v primerjavi z oktobrom enaka, poraba pa se je v omenjenem obdobju zvišala za tri odstotke, je sporočil državni statistični urad.

Španci v NLB?

NLB potrebuje strateškega partnerja, je tik pred koncem 2009 dejal predsednik vlade Borut Pahor. Ta mora biti ambiciozna, velikopotezna banka, ki bo imela skupaj s slovensko državo kot lastnico velike načrte za prihodnost in bo pripravljena sprejeti dejstvo, da ni večinski lastnik NLB. Kot poroča Dnevnik, naj bi Pahorju novembra, ko je bil na uradnem obisku v Madridu, kjer se je srečal s španskim političnim vrhom, izrazili zanimanje za lastniški vstop njihove največje banke Banco Santander v NLB. Vstop španske banke po Pahorjevih besedah ne bi pomenil umika belgijske KBC iz NLB. KBC sicer kupca za svoj delež išče že od leta 2006, potem ko ji prejšnja vlada ni dovolila povečanja deleža s 34 na 51 odstotkov.

1000 na čakanje

Poslovodstvo Slovenskih železnic bo spet izkoristilo državno nadomestilo za čakanje zaposlenih na delo. Od prihodnjega tedna do julija bodo poslali na čakanje 1075 oseb. Generalni direktor Goran Brankovič je prihranke ocenil v višini približno 5,5 milijona evrov.

Neustrezno mesto v strategijah

Živilskopredelovalna industrija v Sloveniji nima ustreznega mesta v ekonomskih strategijah, čeprav gre za izrazito stabilno panogo z velikimi multiplikativnimi učinki v gospodarstvu in družbi, je v pogovoru za STA povedal agrarni ekonomist z biotehniške fakultete Aleš Kuhar. Pri nas se o tej dejavnosti v okviru protikriznih ukrepov ne govori nič, najbolj razvite države EU pa jo postavljajo v središče izhodnih strategij. Živilskopredelovalna industrija bo, tako kot celotno slovensko gospodarstvo, v letu 2010 še močno občutila gospodarsko krizo.