Darja Kocbek

7. 1. 2010  |  Mladina 1  |  Politika

Saj bo, saj bo, saj ...

Slovenija lahko okreva, če bo Nemčija. Nemčija lahko okreva, če bodo rasli hitro rastoči trgi. Hitro rastoči trgi bodo rasli, če bo ... Veliko neznank, veliko upanja in veliko zaskrbljenosti, to je skupno ocenam za leto 2010.

Slovensko gospodarstvo je zelo odvisno od trgov v EU, saj podjetja na te trge prodajo in od tam uvozijo kar 70 odstotkov blaga in storitev. Največja slovenska zunanjetrgovinska partnerica je Nemčija s petinskim deležem celotne blagovne menjave Slovenije. Zaradi tega bo od te države najbolj odvisno, kako uspešen bo letos v Sloveniji izhod iz gospodarske krize. Več ko bodo nemška podjetja imela naročil, več dela bo za slovenska podjetja. Ker je Nemčija največje evropsko gospodarstvo, bo okrevanje njenega gospodarstva ključno vplivalo tudi na okrevanje avstrijskega in italijanskega gospodarstva, ki sta za slovenska podjetja prav tako pomembna trga. Nemško gospodarstvo posredno vpliva tudi na razmere na Hrvaškem, ki je tretja najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije.
Evropska komisija je za Nemčijo v jesenski gospodarski napovedi ocenila, da bo letos imela gospodarsko rast v višini 1,25 odstotka, v letu 2011 pa v višini 1,75 odstotka. Ker je na trgu na voljo manj denarja in so banke poostrile pogoje za dodeljevanje posojil, podjetja v letu 2010 še ne bodo bistveno povečala investicij. Ker tudi nemško gospodarstvo potrebuje strukturne spremembe, evropska komisija pričakuje bistveno povečanje investicij v letu 2011. Ker pa je Nemčija gospodarstvo, ki je močno odvisno od izvoza, bo za njeno okrevanje ključno povečanje tujega povpraševanja po nemških izdelkih in storitvah. Naročila so sicer počasi začela rasti že v letu 2009, zlasti s hitro rastočih trgov. Analitiki evropske komisije ob tem opozarjajo, da to še ni razlog za veselje. Rast naročil iz tujine za nemška podjetja bo v letu 2010 odvisna predvsem od tega, kako uspešno bo zasebni sektor prevzel vlogo, ki so jo v času krize opravili konjukturni ukrepi vlad. Ne glede na to so na evropski komisiji prepričani, da bo nemško gospodarstvo lahko nadomestilo izpad naročil zaradi krize s povečanjem izvoza v hitro rastoče države. Na tej podlagi v letu 2010 pričakujejo počasno, a trajnostno rast naročil, ki pa se bo okrepila šele v letu 2011.
Med tveganji, ki lahko upočasnijo izhod nemškega gospodarstva iz krize, v evropski komisiji omenjajo povečanje brezposelnosti. Izteka se veljavnost shem za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, velik problem so tudi naložbe v gnile vrednostne papirje, ki jih banke še niso počistile iz svojih bilanc.
Da Nemčija letos lahko pričakuje gospodarsko rast med 1 in 2 odstotkoma bruto domačega proizvoda, napoveduje tudi večina domačih ekonomistov. Pojasnjujejo, da je kriza nemško gospodarstvo zaradi njegove izvozne usmerjenosti v letu 2009 bolj prizadela kot gospodarstva drugih razvitih držav zaradi velikega zmanjšanja svetovne trgovine, hkrati pa je nemško gospodarstvo najmočnejše v sektorjih, kot sta strojegradnja in avtomobilska industrija, ki ju je kriza najbolj prizadela. Zdaj pa so to sektorji, za katere kaže, da si bodo po krizi najhitreje opomogli. Kot je v svoji spletni izdaji objavil tednik Spiegel, ima nemška industrija zdaj za 20 odstotkov več naročil, kot jih je imela v času, ko je kriza dosegla dno, proizvajalci avtomobilov pa jih imajo za 50 odstotkov več. Proizvajalci polizdelkov in končnih izdelkov so že začeli prazniti zaloge, ki so jih napolnili v času krize. Nemški ekonomisti še dodajajo, da bo vlada svoj program za spodbujanje gospodarstva, ki ga je uveljavila v začetku lanskega leta, izvajala še precej časa v letošnjem letu in tako pomagala gospodarstvu pri izhodu iz krize.
Ker ima veliko nemških podjetij presežne zmogljivosti in preveč zaposlenih, bodo morala letos odpuščati, zaradi tega domače povpraševanje kljub obljubljenemu znižanju davkov ne bo tako raslo, da bi občutneje pripomoglo k povečanju naročil in s tem okrevanju gospodarstva. Enako kot evropska komisija tudi nemški ekonomisti pravijo, da banke zaradi poostrenih pogojev za dodeljevanje posojil in slabih naložb v letu 2010 podjetij še ne bodo mogle zadovoljivo servisirati s posojili za investicije.
Eden od pomembnih dejavnikov, ki bodo vplivali na gospodarstvo v evroobmočju nasploh, ne le v Nemčiji, je tečaj dolarja. Družba Daimler je decembra že preselila proizvodnjo avtomobilov Mercedes razreda C za ameriški trg v ZDA, svoje izdelke zaradi previsoke cene, ki je posledica dragega evra v primerjavi z dolarjem, v ZDA vse težje prodajajo tudi ThyssenKrupp in proizvajalci strojev, zato že gradijo tovarne v ZDA, kjer bodo svoje izdelke lahko proizvajali ceneje. S selitvijo proizvodnje iz Nemčije v ZDA posel izgubijo tudi dobavitelji v drugih članicah EU. To se je že zgodilo avstrijskemu podjetju Magna, ki izdeluje dele za BMW.
Evropska komisija v lanski jesenski napovedi za Avstrijo navaja, da bo letos in v letu 2011 imela gospodarsko rast v višini med 1 in 1,5 odstotka BDP. Okrevanje njenega gospodarstva bo odvisno predvsem od okrevanja gospodarstev v državah, ki so članice evroobmočja. Enako menijo tudi izvedenci dunajskega inštituta WIFO, ki avstrijskemu gospodarstvu v letu 2010 napovedujejo rast v višini med 1,3 in 1,5 odstotka BDP, v letu 2011 pa med 1,5 in 1,7 odstotka BDP. Ta rast bo v precejšnji meri odvisna tudi od domačega povpraševanja, ki se bo po njihovi oceni letos povečalo za 0,7 odstotka, v letu 2011 pa za 1 odstotek.
V anketi, ki jo je tik pred koncem leta 2009 objavila avstrijska gospodarska zbornica, je 29 odstotkov avstrijskih podjetij ocenilo, da bodo letos imela več naročil kot lani, 14 odstotkov pa še vedno računa na padec. V letu 2009 se je s povečanjem naročil lahko pohvalilo le 15 odstotkov družb, 55 odstotkov je imelo manj naročil kot leta 2008. Predsednik avstrijske gospodarske zbornice Christoph Leitl opozarja, da še ni mogoče reči, da je avstrijsko gospodarstvo že iz krize, reči je mogoče le, da se je odlepilo od recesijskega dna.
Za Italijo, ki je tretje največje gospodarstvo v evroobmočju, evropska komisija v letih 2010 in 2011 napoveduje postopno okrevanje gospodarstva. Gospodarska kriza je hudo prizadela zlasti izvozna podjetja, ki so se tudi precej zadolžila, zato jih zdaj tepejo poostreni pogoji bank za odobravanje posojil in zmanjšanje povpraševanja. Če italijanske zunanjetrgovinske partnerice ne bodo okrevale dovolj hitro, to lahko negativno vpliva na italijansko okrevanje in vrnitev gospodarske rasti.
Italijansko združenje delodajalcev Confindustria je decembra svojo napoved za gospodarsko rast v letu 2010 povečalo z 0,8 na 1,1 odstotka BDP. Napoved so popravili, ker ugotavljajo, da se je okrevanje »začelo in se ne bo iztirilo«. Okrevanje po recesiji, ki je italijansko gospodarstvo vrnilo na raven izpred osmih let, bo počasno. Confindustria za letos pričakuje povečanje izvoza za 4 odstotke, potrošnja gospodinjstev, ki predstavlja dve tretjini BDP v Italiji, se bo povečala za 1,1 odstotka. Glavni problem Italije je sicer javni dolg, ki je največji v EU. Po napovedi evropske komisije se bo letos povečal na 116,7 odstotka BDP, v letu 2011 pa bo dosegel 117,6 odstotka BDP.
Za Slovenijo Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar in Robert Volčjak z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (EIPF) v decembrski številki Gospodarskih gibanj ugotavljajo, da pričakovano povpraševanje prehiteva dejansko realiziranega, izboljševanje domačega trošenja pa pojema. Dejansko izvozno povpraševanje ostaja za petino nižje kot lani, gospodarsko ozračje se je v zadnjih mesecih izboljšalo, a je bila rast zelo pičla. V menjalnih sektorjih se celotno pričakovano povpraševanje krepi hitreje kot na področju storitev. Pričakovano skupno povpraševanje je novembra pri predelovalnih dejavnostih že doseglo dolgoletno povprečje, navajajo izvedenci EIPF. Industrijska proizvodnja se je oktobra 2009 spet znižala, bila je za dobre tri odstotke nižja kot septembra 2009 in za 18 odstotkov nižja kot oktobra 2008. V prvih desetih mesecih 2009 pa je bila industrijska proizvodnja v Sloveniji za dobrih 16 odstotkov nižja kot v enakem obdobju leta 2008. Izvedenci EIPF so svoj članek v gospodarskih gibanjih naslovili Negotov prehod v leto 2010.
Evropska komisija je v lanski jesenski gospodarski napovedi za Slovenijo navedla, da je Slovenija odprto gospodarstvo, zato je eden od pogojev za zdrav izhod iz krize uskladitev rasti plač s povečanjem produktivnosti. Slovenska gospodarska rast bo po oceni komisije letos spet pozitivna (1,3 odstotka BDP), v letu 2011 pa bo dosegla 2 odstotka BDP. Ta rast pa je odvisna od okrevanja gospodarstva glavnih gospodarskih partneric. Tudi v EU in evroobmočju bo po jesenski oceni Bruslja v letih 2010 in 2011 gospodarska rast spet pozitivna.
Toda ko je evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve v začetku novembra lani predstavil jesensko gospodarsko napoved za članice EU, je dejal, da so razmere še zmeraj tako negotove, da za nobeno napoved ne more dati roke v ogenj, da se bo uresničila. Slovenija sodi med tista gospodarstva, ki so odprta in jih je kriza najbolj prizadela. Komisar je pojasnil, da to ne pomeni poziva vladam, naj uvedejo zaščite in ovire za svoje gospodarstvo, kajti ko se bo svetovna trgovina v letih 2010 in 2011 spet okrepila, bodo odprta gospodarstva od tega imela največ koristi. Vlade držav članic morajo zaradi negotovih razmer do konca januarja poslati v Bruselj popravljene programe stabilnosti in konvergence, na podlagi katerih bo komisija pripravila novo oceno.
Pomembna za slovensko gospodarstvo je tudi Hrvaška, saj je tretja največja zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Evropska komisija je v jesenski gospodarski napovedi ocenila, da so razmere na Hrvaškem še vedno zelo negotove, okrevanje gospodarstva pa je odvisno predvsem od okrevanja gospodarstva v EU. Letošnja hrvaška gospodarska rast bo predvidoma dosegla 0,2 odstotka BDP, v letu 2011 pa 2,2 odstotka. To rast v Bruslju pričakujejo predvsem na račun povečanja zasebne potrošnje in povečanja investicij. V zadnjih letih pred krizo je imela Hrvaška v povprečju 3,4-odstotno letno gospodarsko rast, ki je bila v glavnem posledica rasti tujih vlaganj in zadolževanja. Evropska komisija hrvaško vlado poziva, naj nameni ustrezno skrb znižanju zadolženosti države. Hrvaška sicer 60 odstotkov BDP ustvari z izvozom.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.