Darja Kocbek

14. 1. 2010  |  Mladina 2  |  Svet

Ta vlada je brez usmeritve!

Nova nemška vlada Angele Merkel se je znašla pod plazom hudih kritik, notranje je neusklajena, ministri pa se javno prepirajo o ključnih protikriznih ukrepih

Nemška kanclerka Angela Merkel je samo štiri mesece po volitvah in deset tednov po oblikovanju vlade v resnih težavah. Ima jih v svoji stranki in v vladi, ki jo je sestavila z bavarsko CSU in liberalci (FDP). V lastni stranki CDU ji vodilni politiki na ravni zveznih dežel očitajo, da je zaradi sprememb, ki jih uvaja v stranki, kriva za najslabši volilni rezultat po letu 1949, v koaliciji pa ji ne uspe pomiriti sprtih partnerjev, ki se obnašata, kot da bodo volitve čez tri tedne. Ker molči, namesto da bi pokazala, kdo je vodja, vladni kabinet nima jasne politike, ministri so prosti strelci, vlada je povsem brez usmeritve. Koalicijski partnerji se zdaj najbolj glasno prepirajo zaradi predvolilne obljube o znižanju davkov.
Finančni minister Wolfgang Schäuble, ki mu med ministri v vladi kanclerka najbolj zaupa in je tudi edini, ki ima avtoriteto, da jo javno kritizira, znižanju davkov odločno nasprotuje, ker ve, da si ga Nemčija zaradi zadolženosti ne more privoščiti. FDP pa je celotno volilno kampanjo gradila na tej obljubi, z obljubami o znižanju davkov snubi nazaj svoje volivce tudi CSU, ki ji na Bavarskem tudi močno kopni podpora in lani na deželnih volitvah ni več zbrala dovolj glasov, da bi lahko vladala sama. Schäuble je svojim uradnikom zdaj naročil, naj po različnih modelih preračunajo, kako bi obljubljeno znižanje davkov lahko prestavili. Načrt Merklove je, da bi ga vlada vezala na okrevanje gospodarstva in tako na mehak način opustila zavezo iz koalicijske pogodbe.
Kot predsednica stranke CDU pa ima Angela Merkel težave, ker vztraja pri reformi, ki pomeni nadaljnji premik na levo, njen cilj je bolj leva in ekološka CDU. Za stranko, ki je bila ves čas od ustanovitve konservativna, je tak premik prava revolucija. Tednik Spiegel slikovito navaja, da je bila CDU 50 let zastarela kot pletene jope, ki jih je nosil Helmut Kohl, in gradila je na prepričanju, da vse slabo prihaja z leve.
Merklova s svojo bolj levičarsko in ekološko novo politiko računa na nove volivce zlasti med mlajšimi ženskami, ki so se že lani zaradi opustitve nekaterih značilno konservativnih načel, zlasti s področja družinske politike, pogosteje kot prej odločile voliti CDU. Njeni nasprotniki vztrajajo, da mora CDU spet pridobiti tradicionalne volivce, ki so lani bodisi ostali doma bodisi zdaj volijo FDP. Wolfgang Bosbach, predsednik odbora za notranje zadeve CDU, razlaga, da veliko članov ne ve več, kaj stranka sploh hoče. Če ga kdo vpraša, kakšne načrte ima CDU na področju šolske politike, odgovori, da lahko pove svoje mnenje, v stranki pa so mnenja različna, saj ima »v svoji ponudbi vse možnosti«. Skratka, za vsakogar nekaj.
Analitiki pravijo, da ima Merklova srečo. V nasprotju s socialdemokrati (SPD), ki imajo konkurenco v Levici (Linkspartei), se ji ni treba bati, da bi kdo ustanovil novo desno stranko, ki bi bila konkurenca CDU. Na pomoč pri obrambi svoje politike pa tokrat ni poklicala nobenega uglednega politika. Na klavzuro stranke je povabila Matthiasa Junga, vodjo raziskovalne družbe Wahlen, ki ima analizo izida lanskih volitev. Z njo bo tokrat poskušala prepričati in utišati nasprotnike. Jung je za Spiegel povedal, da je danes politična stranka uspešna le, če ne nagovarja le lastnih volivcev, ampak državljane iz različnih skupin. To je torej eden od temeljnih argumentov Merklove za novo bolj levo in zeleno politiko CDU.
Marsikateri konservativni član stranke bi politiko, ki jo vodi Merklova, lažje pogoltnil, če bi vsaj vlada delovala brez težav. Trdne vlade so namreč blagovna znamka, na katero so do zdaj vselej lahko stavili nemški konservativci. Spiegel pa sedanjo vlado primerja s študentskimi protesti, saj se FDP in CSU napadata, kot da bi bile volitve spet čez tri tedne. Komentator časopisa Die Zeit Lorenz Maroldt ugotavlja, da sedanji ministrski kabinet deluje kot kabaret, a kljub temu še ni mogoče reči, da je to najslabša vlada, ki jo je Nemčija imela po vojni. CDU je brez usmeritve, načrti FDP pa so nestvarni. Pri tej »zvezi«, ki je nastala na podlagi želje po skupnem vladanju, je bolj pomembno, kako bo kdo nastopil v javnosti kot vsebina. Poziv, da je najbolje pozabiti, kar je bilo do zdaj rečeno in narejeno, in začeti znova, je po Maroldtovih besedah še najbolj poštena točka tega festivala, a kaj, ko je sistemska napaka že sama koalicijska pogodba.
Anketa, ki sta jo objavila javna televizija ARD in časopis Die Welt, je pokazala, da je z Merklovo nezadovoljnih 67 odstotkov Nemcev, kar je 7 odstotkov več kot decembra lani. Podpira jo 59 odstotkov Nemcev, kar je 11 odstotkov manj kot decembra lani. Da je vladna koalicija razdeljena in brez usmeritve, je prepričanih 66 odstotkov vprašanih, 82 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da bi bil že čas, da kanclerka dejansko v vladi vzame vajeti v roke in začne vladati.
Nemčija je sicer imela v letu 2009 le malo večji proračunski primanjkljaj od dovoljenih 3 odstotkov BDP, toda letos ga bo predvidoma podvojila na 6 odstotkov BDP. Samo država brez zveznih dežel se bo morala po vsej verjetnosti na novo zadolžiti za okrog 100 milijard evrov. Lani se je nemška država recimo na novo zadolžila »le« za 35 do 36 milijard evrov. Nemčija je največje gospodarstvo v EU in evroobmočju. Od nje je zaradi tega odvisno, kako bo okrevalo gospodarstvo v celotni EU in v evroobmočju, koliko ljudi bo imelo službo, koliko jih bo letos še moralo na zavod za zaposlovanje, kako uspešno se bosta EU in evroobmočje spoprijela z zmanjševanjem presežnih proračunskih primanjkljajev in zadolženosti držav ter kakšno breme bodo sedanje generacije v EU in evroobmočju prepustile prihodnjim generacijam.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.