Darja Kocbek

28. 1. 2010  |  Mladina 4  |  Ekonomija

Proizvodnja jekla je občutno padla

Skoraj polovico vsega jekla na svetu že proizvede Kitajska - Slovenija več kot 70 odstotkov vse proizvodnje jekla izvozi

Predsednik uprave SIJ Tibor Šimonka

Predsednik uprave SIJ Tibor Šimonka
© Borut Krajnc

Proizvodnja jekla v svetu se je lani zmanjšala za 8 odstotkov; medtem ko je občutno padla v vseh industrijskih državah, se je na Kitajskem povečala za 13 odstotkov, ugotavljajo v panožnem združenju v Bruslju. Svetovna proizvodnja jekla je lani znašala 1,22 milijarde ton, od tega so ga nekaj manj kot 568 milijonov ton ali 47 odstotkov proizvedli na Kitajskem. Leta 2008 je bil kitajski delež 38 odstotkov. Za Slovensko industrijo jekla (SIJ) na ministrstvu za gospodarstvo v poročilu za OECD navajajo, da »so se ozko specializirali in dosegajo pomembne deleže v evropskem in tudi svetovnem merilu za posamezne vrste specialnih jekel«.
Več kot 70 odstotkov proizvodnje jekla Slovenija izvozi, od tega 4/5 v države EU, zlasti v Nemčijo, Avstrijo in Italijo, 1/5 pa zlasti v ZDA in v države bivše Jugoslavije. Kaj podatki, ki jih je objavilo panožno združenje, pomenijo za SIJ, nam tiskovna predstavnica ni pojasnila.
Tibor Šimonka, predsednik uprave SIJ, je v začetku leta za Delo FT povedal, da je SIJ po dolgih letih leto 2009 prvič končala z izgubo, ki bo presegla 20 milijonov evrov, medtem ko je leta 2008 čisti dobiček znašal 37 milijonov evrov. Med posameznimi družbami je kriza najbolj prizadela jeseniški Acroni, njegovi prihodki so se v primerjavi z letom 2008 zmanjšali za 66 odstotkov, ustvaril pa je tudi največjo izgubo v skupini SIJ. Šimonka je za leto 2010 napovedal rahlo rast glede na 2009. »Pomembno je, da smo dosegli dno, čeprav se lahko zgodi tudi t. i. dvojni V,« je izjavil in hkrati dodal, da bo dno drugega kraka dvojnega V lahko nižje od lanskega. V SIJ so po njegovih besedah trenutno zmogljivosti vsaj za 30 odstotkov višje od naročil.
Skupina SIJ zaposluje 3388 ljudi. Vlada v poročilu za OECD navaja, da so v drugem in tretjem četrtletju leta 2009 družbe Acroni Jesenice, Metal Ravne in Štore Steel izkoristile možnost za delno subvencioniranje polnega delovnega časa ob zagotavljanju dela za krajši delovni čas. Okoli 2000 zaposlenih v železarnah Acroni in Štore je delalo 32, v Metalu pa 36 ur na teden. Šimonka za letos ne izključuje možnosti, da bi morali zaposlene odpuščati.
Vlada pa v poročilu za OECD ugotavlja, da so bile po letu 2008 investicije slovenskih jeklarskih družb usmerjene v opremo za nove izdelke z visoko dodano vrednostjo, zamenjavo starih tehnologij, kar zagotavlja boljšo kakovost izdelkov, nižje proizvodne stroške in prijaznejše delovne pogoje, odpravo »ozkih grl« v proizvodnji ter skrb za ekologijo. Tako naj bi v letu 2011 v vseh treh jeklarnah dosegali dopustne meje po standardih EU IPPC za izpuste prahov, plinov, zvoka, čistosti in odpadnih voda.
Na panožnem združenju jeklarske industrije v Bruslju pravijo, da je zaradi cikličnosti proizvodnja jekla takoj ob izbruhu gospodarske krize leta 2008 močno padla. V drugi polovici leta 2009 so se razmere začele izboljševati, od takrat proizvajalci v razvitih državah govorijo o stabilizaciji razmer, ne pa še o trajnostnem okrevanju. Svetovna proizvodnja jekla je bila decembra lani že za 30 odstotkov višja kot decembra 2008, zmogljivost podjetij pa je bila še vedno izkoriščena le 71,5-odstotno, kar je za tri odstotne točke manj kot decembra leta 2008.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.