Tožilci so se ji odrekli

V nasprotju s stališčem Barbare Brezigar tožilsko društvo zahteva spremembo zakonodaje, ki bi omogočila popolno neodvisnost tožilca

Ko se je javnost ukvarjala s politično težo premierovega telefonskega klica generalni državni tožilki mimo pravosodnega ministra, v katerem ji je izrekel podporo, da ostane na čelu tožilstva do konca mandata, so se oglasili tožilci. Običajno zelo zadržano tožilsko društvo se je odločilo za neposreden in popoln odklon od stališč, ki jih v aktualnem sporu s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem zagovarja generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Očitno ne drži, da ima generalna državna tožilka glede tega vprašanja popolno podporo vseh enajstih vodij okrožnih državnih tožilstev in vrhovnega državnega tožilstva, kot je ves čas zatrjevala.
In kaj so se odločili tožilci, medtem ko je predsednik vlade klepetal s prvo tožilko? Predsednik tožilskega društva Primož Suknaič je po sprejemu dokončne odločitve društva povedal: »Ugotovili smo, da se stališča pravosodnega ministrstva in vrhovnega državnega tožilstva glede izsledkov pravosodnega nadzora na tožilstvu v Ljubljani in glede predlaganih ministrovih navodil za uporabo državnotožilskega sveta razlikujejo. V društvu menimo, da določba državnotožilskega reda, ki predvideva sopodpis vodje tožilstva ali od njega pooblaščenega tožilca, ne omogoča popolne neodvisnosti tožilcev, zato bi jo bilo treba črtati. Seznanjeni smo, da se sprejema nova tožilska zakonodaja, in smo pri tem pripravljeni sodelovati z ministrstvom. Zavzemali se bomo, da se okrepi položaj neodvisnosti tožilca in se približa položaju sodnika, kolikor je le mogoče.« Tožilsko društvo je s tem potrdilo izsledke izrednega pravosodnega nadzora, kot jih razume pravosodno ministrstvo. Minister Zalar namreč na podlagi poročila, ki ga je o nadzoru izdelala nadzorna komisija, kot nesprejemljivo, protizakonito in celo protiustavno izpostavlja prakso, po kateri vodje tožilstev z odklanjanjem sopodpisa v posameznih zadevah tožilce silijo k spreminjanju njihovih odločitev. Problem je še toliko večji, ker se to dogaja v posebej pomembnih zadevah. Tožilsko društvo se torej strinja z ministrom, da se tako lomi hrbtenica tožilcev. Šli so celo tako daleč, da predlagajo spremembo državnotožilskega reda, čeprav generalna državna tožilka ministrova obvezna navodila za uporabo teh notranjih tožilskih pravil zavrača prav zato, ker naj bi minister s svojimi navodili posegal in de facto spreminjal vsebino državnotožilskega reda. Ministrstvo lahko po zakonu državnotožilski red spreminja le na predlog generalne državne tožilke, ki pa odkrito želi ohraniti aktualno stanje. Da naj se vodjem tožilstev in prek njih vsakokratnemu generalnemu državnemu tožilcu povsem onemogoči tovrsten pritisk, s spremembo državnotožilskega reda zdaj predlagajo tožilci sami. Tožilci menijo, da jih želi pravosodni minister, ki ga Brezigarjeva obtožuje političnega pritiska na tožilstvo, zaščititi.
Kako zelo odločno in dokončno so se tožilci uprli predstojnici tožilstva, pokaže primerjava med tem, kakšne spremembe je, glede istega, zelo pomembnega vprašanja tožilčeve neodvisnosti, predlagala generalna državna tožilka in kakšne tožilsko društvo. Tožilsko društvo torej predlaga črtanje določb, ki v posebej pomembnih zadevah zahtevajo sopodpis vodij tožilcev. S tem zahtevajo neodvisnost, ki jim jo zagotavlja ustava. Barbara Brezigar pa je skupaj z odgovorom na predlog ministrovih navodil za uporabo državnotožilskega reda ministrstvu poslala nekatere svoje predloge za spremembe državnotožilskega reda. V nasprotju z ministrovimi predlogi, ki bi omejili možnosti za neutemeljeno siljenje tožilcev v spreminjanje njihovih odločitev, je predlagala širitev te pristojnosti vodij tožilstev na vse zadeve. Torej, ne le, da bi vodje tožilstev lahko s sopodpisom disciplinirali tožilce v posebej pomembnih zadevah, ki v celotnem obsegu zadev pomenijo manjšino, ampak v čisto vseh zadevah.
In kaj naj zdaj naredi Borut Pahor, ki je v podpori Barbari Brezigar ostal osamljen skupaj z Janezom Janšo? Kako naj vzame nazaj podporo, ki jo je dal v konkretnem sporu med pravosodnim ministrom in generalno državno tožilko? Tožilcem se ni treba bati, da bi po predsedniku desne vlade njihovo šefico brezpogojno podpiral tudi predsednik leve vlade. Predsednik leve vlade se namreč tu in tam oglasi prezgodaj, a se potem na podlagi novih ali drugačnih dejstev opraviči in odločitev spremeni. Zato bo vlada s Pahorjem na čelu, v primeru, da bo seznanjena z argumenti za zamenjavo Brezigarjeve, ki se kažejo na obzorju, ukrepala enako hitro in učinkovito, kot se je to zgodilo pri potrditvi izrednega pravosodnega nadzora na ljubljanskem tožilstvu. Bolj kot sam položaj tožilstva bodo aktualno oblast zagotovo zaskrbele razmere, v katerih se tožilstvo lahko uporablja kot politično orožje v rokah njihovih političnih nasprotnikov. To namreč omogoča tožilska praksa, ki jo v sporu s pravosodnim ministrom zagovarja generalna državna tožilka. Praksa, ki ji v nasprotju z molkom zadnjih let zdaj javno nasprotujejo tožilci sami.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.