Delo za izobražene in usposobljene kadre
Delovna mesta bodo v EU na voljo za vse poklice, a največ za poklice, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo in visoko usposobljenost
Evropski center za poklicno izobraževanje (Cedefop) je v novi analizi o ponudbi in povpraševanju po kadrih ugotovil, da bo v EU leta 2020 na voljo 7 milijonov več delovnih mest kot zdaj, čeprav ima gospodarska recesija hude posledice za evropski trg dela, saj si bo v prihodnjih letih le počasi opomogel. Hkrati bo treba nadomestiti 73 milijonov sedanjih zaposlenih, ki se bodo upokojili. Če upoštevamo, da bo gospodarstvo postopno okrevalo, bo število delovnih mest v EU leta 2020 doseglo slabih 235 milijonov, kar je malo manj od vrha, ki je bil dosežen v letu 2008.
Delovna mesta bodo na voljo za vse poklice, a največ, 8,5 milijona, za poklice, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo in visoko usposobljenost, ugotavlja Cedefop. Kaj ta analiza pomeni za slovenski trg dela, nam ni uspelo izvedeti, saj na združenju delodajalcev na naša vprašanja niso utegnili odgovoriti.
Na Cedefop za celotno Evropsko unijo ne pričakujejo bistvenega povečanja števila delovnih mest za izobražene in usposobljene ljudi v storitvenem sektorju, se pa bo spremenila struktura delovnih mest v tem sektorju. Povpraševanje po uradnikih se bo zmanjšalo za 1 milijon, a hkrati se bo za več kot 2 milijona povečalo povpraševanje po prodajalcih, varnostnikih, delovnih mestih na področju dostave ter za nego in pomoč. Število delovnih mest za usposobljene fizične delavce pa se bo zmanjšalo za 4 milijone, večino bo nadomestila nova tehnologija.
Cedefop ocenjuje, da bodo delodajalci v EU leta 2020 imeli na voljo okrog 16 milijonov ljudi več z univerzitetno izobrazbo, kot jih imajo zdaj. Ljudi s poklicno izobrazbo na srednješolski ravni bo na voljo za 1 milijon več, še vedno pa bodo pomenili 50 odstotkov vseh zaposlenih. Število ljudi z nizko izobrazbo oziroma kvalifikacijo pa se bo zmanjšalo za 15 milijonov. Za Slovenijo je ekonomist Franček Drenovec že decembra predlani opozoril, da imamo »eno najslabših statističnih slik za področje visokošolskega izobraževanja v Evropi, pa vendar niste nikoli, še čisto nikoli slišali od kakšnega slovenskega politika ali ekonomista, da bi bil to problem«.
»Slovenski politiki vedo sami najbolje, zakaj je v njihovem interesu, da se drži ljudstvo v polpismenosti. Ne smejo pa potem pričakovati kakšnega 'prestrukturiranja' ali uspešnega premagovanja krize. To je menda jasno. Ali ni v tej krizi že skrajni čas, da se vsi - politiki, delodajalci, sindikati - prenehamo ukvarjati s to idiotsko dilemo, s katero se nenehno ukvarjamo, namreč s tem, kako dosegati polno zaposlenost, dobre plače in dobre profite (in zadovoljstvo volivcev) v okviru tehnoloških struktur, v katerih plačuje konkurenca svojim zaposlenim po 200 evrov na mesec,« je v Delu zapisal Drenovec.
Septembra predlani pa je Drenovec ugotavljal, da je bila v bivši Jugoslaviji velika znamenitost ogromna prištinska univerza, ki je zagotavljala, da je imela pokrajina Kosovo, najrevnejša med vsemi zveznimi enotami, najvišji delež študirajočega prebivalstva. »Današnje slovenske razmere so še najbolj primerljive s prav temi. Če bo šlo tako naprej, je dejal zadnjič dr. Žekš, bomo imeli kmalu dva milijona doktorjev znanosti. Ni dodal, da polpismenih, ker se to razume samo po sebi«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.