Policijska država? Ne, tožilska država!

Barbara Brezigar s tožilskimi policisti nad policijske šefe

/media/www/slike.old/mladina/il_brezigar.jpg

© Tomaž Lavrič

Pred dnevi je z mesta vodje specializiranega oddelka za pregon policistov in drugih oseb s policijskimi pooblastili odstopila višja tožilka Branka Zobec Hrastar, in sicer v protest proti zlorabi tožilskih policistov za obračunavanje s policijo. Specializirani oddelek vrhovnega tožilstva, ki poveljuje 11 tožilskim policistom, je pred tremi leti, s soglasjem notranjega ministrstva pod vodstvom Dragutina Mateja, po nujnem postopku uzakonil državni zbor na predlog pravosodnega ministrstva pod vodstvom Lovra Šturma.
Takratni vodja kazenskega oddelka na vrhovnem državnem tožilstvu Hinko Jenull je ob uvedbi specializiranega oddelka opozoril na preširoke pristojnosti oddelka: »Pristojen bo ne le za kazniva dejanja, storjena z zlorabo položaja v teh organih, ampak za vsa kazniva dejanja, storjena v službi ali zunaj nje, in tudi za tista, ki s službo nimajo nobene zveze.« Napovedal je, da se bo zaradi tega »povečalo nezaupanje med organi odkrivanja in pregona«. In zgodilo se je točno to. Tožilstvo s »svojimi« policisti očitno skrivoma pripravlja kazensko ovadbo zoper generalnega direktorja policije Janka Gorška, že dalj časa pa menda na enak način preiskuje tudi direktorja kriminalistične policije Aleksandra Jevška. Nobeden od njiju se v postopku ni znašel zaradi zlorabe policijskih pooblastil ali kršenja človekovih pravic, katerih neučinkovito preiskovanje je bilo povod za vzpostavitev tega oddelka.
Ko je Branka Zobec Hrastar ugotovila, da morajo njej podrejeni tožilski policisti v tajnosti opravljati posebne naloge še za Barbaro Brezigar, ji je napisala pismo. Želela je pogovor, v katerem naj se jasno začrtajo meje pristojnosti glede dela specializiranega oddelka, sicer je ponudila odstop. Odgovor je vseboval zgolj sporočilo, da je njen odstop sprejet ... Posebna skupina za preiskovanje organiziranega kriminala ima status okrožnega državnega tožilstva, specializirani oddelek, ki deluje znotraj te skupine, pa ni samo eden izmed oddelkov. Poleg tega, da ima svoje policiste, mu zakon daje tudi večjo težo, saj je drugače kot v navadnih tožilskih oddelkih, katerih vodjo imenuje njihov nadrejeni sam, lahko vodja specializiranega oddelka imenovan samo s soglasjem generalnega državnega tožilca. Ponujeni odstop Zobec Hrastarjeve zato v praksi pomeni nestrinjanje s politiko vrha tožilstva. To, da je Brezigarjeva odstop sprejela, pa nasprotno ponovno potrjuje njeno razumevanje tožilstva kot strogo hierarhične organizacije, v kateri okrožni državni tožilci, vodje oddelkov in vodje tožilstev ne pomenijo nič. Ukaz z vrha pa pomeni vse.
Prejšnja koalicija je tožilski oddelek z lastno policijsko enoto ustanovila po nujnem postopku, brez premisleka, brez javne razprave in celo brez razprave v državnem zboru in mu dodelila 11 policistov, ki preiskujejo in poročajo zgolj vrhovnemu državnemu tožilstvu. To novost je Janševa vlada utemeljevala z odločbama ustavnega sodišča in evropskega ustavnega sodišča, ki sta v konkretnih primerih ugotovili, da v Sloveniji ni učinkovitega pravnega sredstva zoper policijsko nasilje. Kljub temu je dala specializiranemu oddelku veliko širša pooblastila, da preiskuje osebe s policijskimi pooblastili ne glede na naravo kaznivega dejanja ali prekrška in ne glede na to, ali gre za dejanje, storjeno v službenem ali prostem času. Na to je še pred začetkom zakonodajnega postopka opozarjal celo takratni sekretar na notranjem ministrstvu Miroslav Žaberl: »Tako široko določena stvarna pristojnost gre prav gotovo čez zahteve obeh navedenih sodnih instanc in odločb. Iz navedenih določb obeh novel si lahko razlagamo, da se bo tožilska policija ukvarjala ne le s preiskovanjem t. i. državnega nasilja nekaterih uradnih oseb, ampak tudi s preiskovanjem vseh drugih uradno pregonljivih kaznivih dejanj.« Ustavno sodišče in evropsko sodišče za človekove pravice sta zahtevala učinkovitejši način preiskovanja zlorabe policijskih pooblastil v obliki policijskega nasilja, koalicija pa je namige najvišjih sodnih instanc zlorabila za ustanovitev posebne tožilske policije z neomejenimi pristojnostmi pod vodstvom svoje nekdanje kandidatke na volitvah za predsednika republike.
Dokaz za to, da so te pristojnosti očitno preširoke, je njihova odvisnost od količine politične motivacije prvega tožilca ali tožilke. Ker gre za oddelek na vrhovnem državnem tožilstvu, generalnemu državnemu tožilcu, ki ga postavljajo poslanci, te pristojnosti omogočajo vzpostavitev vzporedne policije, s katero lahko disciplinira ali si celo podredi policijo in njeno vodstvo, kadar to ne ravna všečno. Ne gre pozabiti, da je policija med preiskavo zadeve Patria ravnala tožilskemu vodstvu nevšečno s tem, ko je ugotovila stike enega izmed osumljencev Darka Njavra s prvo tožilko Barbaro Brezigar. Sliši se skoraj neverjetno, saj sta tožilstvo in policija organa pregona, ki bi morala sodelovati za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj, nujno za ohranjanje osnovnih demokratičnih standardov v družbi.
Te dni se v sklopu razprave o ustavni obtožbi predsednika republike toliko govori o Udbi, organizaciji brez demokratičnega nadzora, ki je posameznike tajno nadzirala in preganjala. V čem je drugačno ravnanje vrhovnega državnega tožilstva?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.