11. 3. 2010 | Mladina 10 | Ekonomija
Slovenski potrošnik je klasični evropski potrošnik
Možno je, da bodo posamezni trgovci zaprli manjše maloprodajne enote, predvsem v krajih, kjer so že zgradili večje trgovine ali pa jih nameravajo zgraditi
Klasični slovenski potrošnik
© Matej Leskovšek
Trgovino in z njo povezane dejavnosti kriza ni prizadela nič manj kot preostalo slovensko gospodarstvo. Res pa je, da je bila tudi v današnjem kriznem času to ena izmed redkih dejavnosti, ki je ohranjala delovna mesta oziroma celo zaposlovala, kar je z vidika socialnega partnerstva zelo pozitivno, pravijo v Trgovinski zbornici Slovenije. Mija Lapornik, v. d. izvršne direktorice, nam je pojasnila, da je slovenski potrošnik klasični evropski potrošnik s tradicionalnimi nakupnimi navadami, a so nakupi vendarle postali bolj načrtni in premišljeni, kupci pa izbirajo med cenovno ugodnejšimi izdelki.
»S cenovnim prilagajanjem se trgovci trudijo svojim kupcem ponuditi najkvalitetnejši izdelek za ustrezno ceno, ki bo sprejemljiva za vse okuse,« pravi Lapornikova. Vrednost povprečne nakupne košarice se je v letu 2009 zmanjšala za 5 odstotkov, zato so trgovci povečali število akcijskih prodaj in drugih aktivnosti, s katerimi skušajo kupce prepričati o nakupu. To se kaže tudi pri poslovnem rezultatu trgovskih podjetij. V tej »bitki« ponudnikov bodo po besedah sogovornice zmagovalci tisti, ki bodo najbolje razumeli in izpolnili pričakovanja kupcev in s tem pridobili (ali ohranili) njihovo zaupanje.
»Vsak kupec se najprej odreče manj potrebnim življenjskim potrebščinam oziroma luksuznim izdelkom, saj v nakupno košarico prvenstveno sodi hrana. Po prvem šoku v začetku leta 2009, ki je v povpraševanje kupcev vnesel nemir, zaskrbljenost in negotovost, je v drugem valu v drugi polovici preteklega leta sledila prilagoditev kupcev nastalim razmeram. Po začetnem krčenju obsega in pogostosti nakupov so kupci prilagodili tudi samo vsebino nakupov,« pravi Mija Lapornik. Zdaj ljudje predvsem kupujejo, kar res rabijo, manj, kar si želijo. »Glavni dejavnik spremenjenih nakupnih navad je za trgovce predvsem presojanje, ali je kupec pripravljen plačati za izdelek določeno ceno ali pa bo dal prednost substitutu.«
Možno je, da bodo posamezni trgovci zaprli manjše maloprodajne enote, predvsem v krajih, kjer so že zgradili večje trgovine ali pa jih nameravajo zgraditi. Vendar bodo z reorganizacijami znotraj svojih sistemov, kjer bo le šlo, poskrbeli za prerazporeditve delavcev, so prepričani v trgovinski zbornici. »Menimo, da je kljub precejšnjemu padcu prodaje na nekaterih področjih trgovina danes še vedno zanesljiv zaposlovalec, ki kljub krizi ohranja delovna mesta in v državni proračun prinaša prepotrebne prihodke,« ugotavlja sogovornica.
Kriza trgovinsko dejavnost in z njo povezane dejavnosti po njenih besedah sicer ni prizadela nič manj kot preostalo slovensko gospodarstvo. Po podatkih, ki jih imajo na zbornici, imajo nekoliko več težav manjši trgovci, ki imajo manj kadra. Največji upad prodaje, tudi v svetovnem merilu, je zadel avtomobilsko in pohištveno industrijo. Na težave opozarjajo tudi tehnični trgovci; na nekaterih blagovnih skupinah se jim je prodaja, podobno kot v svetovnem merilu, celo prepolovila (področje metalurgije in betonskega jekla), so nam pojasnili v slovenski trgovinski zbornici. Po njihovi oceni bo okrevanje celotnega gospodarstva počasno in v letu 2010 večina podjetij še ne bo dosegla uspehov iz let 2007 in 2008.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.