Peter Petrovčič

11. 3. 2010  |  Mladina 10  |  Politika

Zaščitne novinarske določbe veljajo!

Razpleta se ena najodmevnejših zgodb iz časa uravnoteževanja medijev

Nekdanji odgovorni urednik Dela Peter Jančič in predsednik uprave Danilo Slivnik na sojenju ...

Nekdanji odgovorni urednik Dela Peter Jančič in predsednik uprave Danilo Slivnik na sojenju ...
© Matej Leskovšek

Višje sodišče je razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča v zadevi Grah proti Delu v vseh bistvenih delih in zadevo vrnilo v novo sojenje. Hkrati je sodnico Slavico Kirn, ki bo v zadevi morala odločiti še enkrat, podučilo o pravilnem razumevanju nekaterih osnov delovnega prava in zapovedalo spoštovanje zaščitnih določb v novinarstvu, ki jih vsebuje zakon o medijih. Čeprav se je doslej zdelo, da so, kljub zgroženosti pretežnega dela medijskega prostora, Danilo Slivnik, Peter Jančič in drugi pod pokroviteljstvom Janševe vlade medije uravnoteževali v skladu z zakoni, je zdaj že jasno, da ni bilo tako.
Spomnimo se. Matija Grah je bil Delov dopisnik iz Avstrije in se je ukvarjal tudi s temami, ki so povezane s tamkajšnjo slovensko manjšino. Poleti leta 2006 je Shclüssel-Haiderjeva vlada vložila ustavni zakon o dvojezični topografiji, Grahovo mnenje o tem zakonu pa je bilo, tako kot mnenje slovenske manjšine, negativno. Sprejetje ustavnega zakona bi pomenilo znatno moralno in neizbežno, pa tudi dejansko poslabšanje pravic slovenske manjšine. Poleg tega bi sprejetje takega zakona dejansko poslabšalo tudi položaj Slovenije kot zaščitnice manjšine nasproti Avstriji. Drugače od manjšine Janševa vlada pri uradnem Dunaju ni protestirala in ustavnemu zakonu ni nasprotovala, prej nasprotno. Grah zato ni več pisal kritično le o takratni avstrijski oblasti, pač pa tudi o slovenski, še posebej o stališčih slovenskega zunanjega ministrstva in takratnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. To je bil tudi čas, ko je domača vladajoča desnica že prevzela časnik Delo. Janši zvesti nadzorniki so za predsednika uprave imenovali Danila Slivnika, odgovorni urednik je postal Peter Jančič. Grahove kritike odnosa slovenske vlade do avstrijskega ustavnega zakona je prav Jančič kmalu označil za neizpolnjevanje merila objektivnega obveščanja javnosti, Slivnik je to seveda razumel kot nesposobnost in Grah je bil predčasno odpoklican. Slovenska vlada je nedolgo zatem svoje stališče do ustavnega zakona spremenila in mu, kot prej Grah, odtlej nasprotovala tudi sama. Grah je potem proti Delu vložil tožbo na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani in jo izgubil.
O tej tožbi Matije Graha bo sodnica morala odločiti še enkrat, tokrat po navodilih višjega sodišča. Teoretično je sicer mogoče, da sodnica prezre napotke višjih sodnikov in ponovno odloči kot prvič, a se to v praksi ne dogaja pogosto. Odvetnik Andrej Pohar iz odvetniške družbe Čeferin, ki zastopa Graha: »Na ponovljenem sojenju pričakujem odločitev v našo korist. Navodila sodnici so jasna in se jih bo pač morala držati.« In kaj višje sodišče na ponovljenem sojenju zahteva od prvostopenjskega sodišča? Prvič, v tem primeru mora breme dokazovanja novinarjeve nesposobnosti prevzeti tožena stranka, torej časopisna hiša Delo, d. d., ki je Grahov delodajalec. Na prvem sojenju Delo tega sploh ni dokazovalo, nasprotno je dokazoval le Grah. Drugič, dokaz nesposobnosti ne moreta biti pričanji takratnega odgovornega urednika in predsednika uprave Dela, ampak novinarjevi članki, ki so proizvod njegovega dela in s tem materializacija njegovih sposobnosti. Enako je treba dokazovati obstoj novinarjeve neobjektivnosti. Na prvem sojenju Delo ni predložilo niti enega članka, ki bi dokazoval Grahovo nesposobnost ali neobjektivnost. Članke je zato predložil Grah sam, a se sodišču niso zdeli relevantni. Težava Delovih zagovornikov je zdaj v tem, da Grahove domnevne nesposobnosti s članki ne bodo mogli dokazovati niti na ponovljenem sojenju, saj velja prepoved predlaganja na prvem sojenju že znanih in dostopnih, a neuporabljenih dokazov. Poleg tega se je višje sodišče opredelilo tudi do zaščitnega določila, ki ga zakon o medijih vsebuje v 21. členu in pravi: »Novinarju se ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi.« To določilo, ki ga je prvostopenjsko sodišče prezrlo, čeprav je tožnik nanj opozarjal, je treba v takih primerih spoštovati vedno in povsod, pravijo višji sodniki in ugotavljajo, da je Delo pri odpovedi pogodbe Grahu ravnalo v nasprotju s to določbo. Gre za določbo, ki je lahko ključnega pomena za končno odločitev v zadevi Grah proti Delu. Poudarjanje te določbe kot bistvene zaščitne določbe v novinarstvu pa utegne biti še pomembnejše za odpornost novinarstva proti političnim ali kapitalskim pritiskom. To bo veljalo v prihodnjih delovnopravnih sporih med novinarji in njihovimi delodajalci, pa tudi kot preventiven opomin medijskim hišam. Da se torej ne bi več dogajalo, da se mediji, sindikati, cehovske organizacije in celo konkretni novinar v konkretnem sporu sklicujejo nanjo, sodišče pa mirno pogleda stran.
Sodba na prvi stopnji je torej odprla lov na novinarje, ki izražajo stališča, drugačna od uredniških ali od stališč uprave in s tem lastnikov medija, sodba višjega sodišča pa ta lov prepoveduje. Zaščitno določilo, ki novinarjem omogoča svobodno izražanje lastnih stališč, odslej ni več le lepa gesta, ampak relevantna pravna norma.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.