Darja Kocbek

18. 3. 2010  |  Mladina 11  |  Ekonomija

Novi plinovod, večje povpraševanje?

Pri izvedbi projekta za dograditev plinovoda bo občasno neposredno in posredno dobilo zaposlitev okoli 930 ljudi

Geoplin

Geoplin
© Borut Krajnc

Da bi Evropska komisija pomagala gospodarstvu držav članic premagati krizo, je predlagala evropski program za oživitev gospodarstva, na podlagi katerega so države članice dobile slabe 4 milijarde evrov iz proračuna EU za energetske projekte. Slovenija je dobila 40 milijonov evrov za plinovod med mejo z Avstrijo in Ljubljano brez kraka med Kidričevim in Rogatcem. Ker je evropski program namenjen pomoči gospodarstvu pri premagovanju krize, pa tudi ohranitvi in odpiranju delovnih mest, se seveda postavlja vprašanje, kako bo dograditev omenjenega plinovoda pomagala slovenskemu gospodarstvu in koliko delovnih mest bo ta zagotovil.
Marjan Eberlinc, direktor družbe Geoplin Plinovodi, razlaga, da po zakonu o graditvi objektov graditev obsega projektiranje, gradnjo in vzdrževanje. Koliko podjetij bo dobilo delo pri tem projektu, težko oceni, ker pa gre za dolgoročni razvoj prenosnega plinovodnega omrežja, ki poteka intenzivneje že od leta 2006, ne gre pozabiti, da ob kontinuiranem projektiranju, gradnji in obratovanju plinovodnih objektov marsikatero podjetje ni izgubilo dela in ljudje zaposlitve.
Geoplin plinovodi bodo po dograditvi plinovodnih objektov, ki so vključeni v projekt sofinanciranja EU, do leta 2015 dodatno zaposlili deset delavcev. To bodo visoko specializirani inženirji, tehniki in vzdrževalci. »Ocenjujemo, da je občasno v neposredno in posredno realizacijo projekta, ki je predmet sofinanciranja EU, vključenih 650 delavcev v fazi projektiranja, gradnje in izdelave tehnološke opreme, 190 delavcev v trgovskih dejavnostih in okrog 90 delavcev v poslovnih dejavnostih. Pozitivni učinki so vidni še v transportu, dobavi elektrike, plina in vode in v bančnem sektorju,« pravi Eberlinc.
Slovenija plinovod med mejo z Avstrijo in Ljubljano po njegovih besedah potrebuje, ker nima lastnih nahajališč zemeljskega plina, glavni proizvajalci, pri katerih ga kupujejo dobavitelji, pa so oddaljeni na tisoče kilometrov. Zaradi tega je vpetost nacionalnega prenosnega plinovodnega omrežja, ki ga ima v lasti in upravljanju družba Geoplin plinovodi, v sistem evropskih tranzitnih plinovodov in diverzificiranih oskrbovalnih virov ključnega pomena. »V energetski bilanci je delež zemeljskega plina pri nas s 13,5 odstotka med najnižjimi v Evropi, kjer znaša 25 odstotkov. V naslednjih letih je zato pričakovati povečano povpraševanje na domačem energetskem trgu predvsem v široki potrošnji in tudi v sektorju proizvodnje elektrike. Delež porabe zemeljskega plina v industriji v Sloveniji je primerljiv z državami z zrelim plinskim trgom,« prvi Eberlinc.
Projekt, ki ga bo sofinancirala EU, je del celovitega projekta gradnje prenosnega plinovodnega omrežja za pokrivanje potreb slovenskega energetskega trga z zemeljskim plinom, za katerega je bil v letu 2006 izdelan in na nadzornem svetu družbe Geoplin plinovodi sprejet investicijski program. Njegova ocenjena predračunska vrednost znaša 283 milijonov evrov. V strukturi finančnih virov predstavljajo sredstva EU 14 odstotkov, lastnih sredstev je 40 odstotkov in posojil 46 odstotkov. O najemu posojil razgovori s poslovnimi bankami in z Evropsko investicijsko banko (EIB) še potekajo, pojasnjuje Marjan Eberlinc.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.