Čas za slovo

Zakaj koalicija razrešuje generalno državno tožilko Barbaro Brezigar in zakaj si ta razrešitev zasluži

Predsednik vlade Borut Pahor in generalna državna tožilka Barbara Brezigar na umestitvi novega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa.

Predsednik vlade Borut Pahor in generalna državna tožilka Barbara Brezigar na umestitvi novega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa.
© Borut Krajnc

Razrešitev Barbare Brezigar s položaja generalne državne tožilke je v zraku že vse od zadnjih parlamentarnih volitev. Pravosodni minister Aleš Zalar je, ko je prevzel funkcijo, dejal, da bi za razrešitev »morali obstajati zakoniti razlogi in jaz jih ne vidim. Dokler generalna državna tožilka dela po predpisih, dotlej mora uživati podporo.« Dobro leto kasneje so razmere povsem drugačne. Minister je ravnanje prve tožilke označil za protiustavno in nezakonito in - če bi Brezigarjeva ostala vodja tožilstva - za štirimi stenami že napovedal odstop, LDS in Zares pa celo izstop iz koalicije. Kateri so razlogi, zaradi katerih koalicija razrešuje Brezigarjevo, in kateri razlogi, zaradi katerih si generalna državna tožilka razrešitev zasluži?
Predsednik SDS in dolgoletni politični prijatelj Brezigarjeve Janez Janša ima prav, ko razmišlja, da je neposredni motiv za razrešitev generalne državne tožilke zadeva Baričevič. Barbara Brezigar namreč, ne glede na to, kako piramidalno si predstavlja hierarhijo tožilstva, ne bi smela sama v konkretnem primeru in mimo vodje specializiranega oddelka usmerjati tožilskega policista, da je vzporedno s številno ekipo policistov, kriminalistov, forenzikov in sodnih izvedencev v Baričevičevi garaži iskal dokaze za njeno tezo. Dokaze, s katerimi bi vrgla generalnega direktorja policije, ministrico za notranje zadeve, morda celo vlado. S tem je po mnenju pravosodnega ministrstva kršila zakon o državnem tožilstvu in zakon o kazenskem postopku v delih, kjer določata pristojnosti in razmerja med vodjo in tožilci specializiranega oddelka in enajstimi tožilskimi policisti, ki delujejo v skupini. Zakonske določbe v nobenem primeru ne predvidevajo vloge generalnega državnega tožilca v konkretni zadevi drugega tožilca. Tega ne predvideva niti zakon o državnem tožilstvu, kjer so naštete pristojnosti generalne državne tožilke. S tem pa bi Brezigarjeva kršila tudi ustavo. In to v delu, kjer ustava določa, da delo v konkretnih primerih opravlja državni tožilec. Tožilski vodje in tudi generalna državna tožilka teh pristojnosti nimajo. Če želijo tožilcu vsiliti svojo vizijo v konkretni zadevi, kar v zadnjih letih ni več tako redko, imajo na voljo institut odvzema in predodelitve zadeve drugemu tožilcu. V resnici gre zgolj za eskalacijo zgodbe na višjo raven, kot jo je razkril lanski pravosodni nadzor, kjer se je pokazalo, da na okrožnem državnem tožilstvu vodja tožilstva in vodje oddelkov sopodpise v pomembnih zadevah pogojujejo s spremembo odločitve tožilcev, ki so po ustavi samostojni in neodvisni pri delu v konkretnih zadevah.
Ker je pravosodni minister predsednika vlade z nezakonitim in protiustavnim delovanjem generalne državne tožilke seznanil že prejšnji torek, bi morala vlada predlog za razrešitev Brezigarjeve v državni zbor poslati že po seji vlade dva dni za tem. Če namreč prvi tožilec krši zakon ali ustavo, vlada nima nobene druge možnosti, kot da državnemu zboru pošlje predlog za njegovo razrešitev. Pahor pa je namesto tega Zalarja in Brezigarjevo poklical na skupni sestanek. Potrpežljivost se je Pahorju doslej pri kadrovskih vprašanjih še vedno izplačala. Tako glede okoljskega ministra Karla Erjavca in tudi glede kmetijskega ministra Milana Pogačnika. Čas je naredil svoje, težave so se tako nakopičile, da se je javno mnenje obrnilo proti ministroma in Pahor je z zahtevo po njunem odstopu lahko odigral vlogo rešitelja nevzdržnih razmer. V omenjenih primerih je bil torej čas Pahorjev zaveznik, v tem pa ni. Višja tožilka Branka Zobec Hrastar je odstopila s položaja vodje specializiranega oddelka zato, ker je Brezigarjeva neposredno vodila enega izmed tožilskih policistov, ki spadajo pod njen oddelek. S tem odhodom Pahor in vlada načeloma ne bi smela imeti večjih težav. Te pa se bodo zagotovo pojavile, če Zobec Hrastarjeva zapusti tožilstvo in s tem tudi vodenje slovenskega dela skupne finsko-slovenske preiskovalne skupine v zadevi Patria. To je zadeva, ki jo poleg slovenske javnosti spremljajo tudi javnost, politiki in organi pregona v nekaterih drugih državah članicah EU. Če vlada državnemu zboru ne predlaga razrešitve Brezigarjeve ali če je državni zbor ne razreši, je Zobec Hrastarjeva že napovedala odhod s tožilstva. Pri tem se velja spomniti, kdo je po mnenju skupne finsko-slovenske preiskovalne skupine glavni osumljenec v aktualni orožarski aferi. Isti kot veliki boss v zadevi Depala vas, v kateri je 20. marca davnega leta 1994 delo prav tako začela Zobec Hrastarjeva, a ji je primer že drugi dan odvzela prav Brezigarjeva, takrat namestnica vodje ljubljanskega tožilstva.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.