Peter Petrovčič

18. 3. 2010  |  Mladina 11  |  Politika

Hudičevi odvetniki?

Zakaj bi odvetništvo z vestjo pomenilo konec odvetništva

Nina Zidar Klemenčič: »Samo Ceausescujeva Romunija in Hoxheva Albanija sta od odvetnikov zahtevali, da delujejo najprej v interesu enovite oblasti in delovnega ljudstva.«

Nina Zidar Klemenčič: »Samo Ceausescujeva Romunija in Hoxheva Albanija sta od odvetnikov zahtevali, da delujejo najprej v interesu enovite oblasti in delovnega ljudstva.«
© Borut Krajnc

Dejstvo je, da slovenska javnost odvetnike dojema kot koruptivne, in kadar zastopajo v javnosti nepriljubljene ljudi, celo kot hudičeve odvetnike, ki bi morali, če je v njih ostalo kaj etike ali morale, poskrbeti, da njihovi klienti končajo v zaporu. Tako nekako kot vidimo v hollywoodskih filmih, ki se ukvarjajo z dilemo odvetnika med moralo in zakonom. Odločitev odvetnika, da se odloči v korist morale, kadar zastopa očitno krivo stranko, naj bi bila tudi vprašanje odvetniške etike, čeprav bi s tem v resnici kršil prav odvetniško etiko, zapisano v odvetniškem kodeksu. Slednja je, čeprav se včasih zdi nelogična in na prvi pogled celo nemoralna, bistvenega pomena za enakost orožij pred sodiščem in nasploh za ustavno pravico do obrambe. Zakaj je tako, razlagajo predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc, sicer tudi odvetnik Gregorja Golobiča, Peter Čeferin, čigar pisarna med drugim zastopa Igorja Bavčarja in v aktualni podkupovalni aferi tudi Zmaga Jelinčiča, Nina Zidar Klemenčič, tudi odvetnica Janeza Janše, Stojan Zdolšek, Mercatorjev odvetnik v Jankovićevem času in odvetnik Pivovarne Laško pod Boškom Šrotom, ter Danijel Starman, donedavni pravni zastopnik slovenske rimskokatoliške cerkve v odškodninski zadevi zaradi duhovniške pedofilije.
Temeljno stališče Organizacije združenih narodov glede vloge odvetnika v pravosodnem sistemu je, da se odvetnik ne sme poistovetiti s svojim klientom oziroma stranko, ne glede na to, kako družbeno nesprejemljivo se zdi kaznivo dejanje, ki ga je storila. To velja tudi za vse druge udeležence v predkazenskih, kazenskih in sodnih postopkih ter tudi za laično javnost. Nihče ne sme vleči enačaja med odvetnikom in njegovo stranko. Ali kot je v knjigi Ustavna demokracija in vladavina prava zapisal ustavni pravnik dr. Andraž Teršek, ki kot povsem neposrečene vidi kritike odvetniške strokovnosti in odločnosti, tudi požrtvovalnosti, pri zastopanju stranke, kadar gre za »delo v korist stranke, ki s svojo osebnostjo ali ravnanjem, zaradi katerega postane stranka v sodnem postopku, zbuja v javnosti odpor ali ogorčenje«.
Odvetnikova morala mora pač biti razumljena kot spoštovanje odvetniškega kodeksa. V nasprotnem primeru, če bi jo torej razumeli kakorkoli drugače, bi to pomenilo, da pravice do odvetnika v kazenskih postopkih ne bi imel skoraj nihče. Podatki, tudi vsakoletni podatki slovenskega tožilstva, namreč kažejo, da je obsojenih, torej krivih, skoraj 90 odstotkov vseh obtožencev. Lahko bi celo rekli, da je odvetniška nemoralnost nujna za uspešno zagotavljanje pravice do obrambe in s tem enakosti orožij pred sodiščem. Kot pojasnjujejo nekateri najbolj prepoznavni odvetniki, je skladno s poklicno etiko in za odvetnika nujno celo prikrivanje dokazov v kazenskih postopkih.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.