Urša Marn

18. 3. 2010  |  Mladina 11  |  Politika

Gradbinci na udaru

Velika gradbena podjetja so z visokimi cenami branila profite in s tem lastnike, to pa je povzročilo nelikvidnost, ki gre na račun delavcev, dobaviteljev, podizvajalcev in tudi bank.

/media/www/slike.old/mladina/mza_tekst.jpg

 

»Položaj je skrajno resen. Zelo smo zaskrbljeni,« krizo v gradbeništvu opisuje direktor večjega podjetja. Utemeljeno. V Sloveniji se je vrednost opravljenih del v gradbeništvu lani znižala za petino, kar je eno največjih znižanj v EU. Znižanje je bilo večje le v baltskih državah, od skupnega znižanja v EU pa je bilo slovensko večje za 10 odstotnih točk. »Gradbeništvo je bilo najbolj prizadeto v državah, ki so, tako kot Slovenija, pred krizo imele velik delež gradbeništva in najvišje rasti cen. Dodatno se je v krizi zmanjšalo državno financiranje infrastrukture,« pojasnjuje ekonomist Ivo Lavrač. »V Sloveniji se je kriza časovno ujela z dokončanjem cestnega križa in iztekom stanovanjske varčevalne sheme in vse to je vplivalo na povpraševanje. Poleg tega je gradbince letos, pa tudi že lani udarila kar huda zima,« pravi bankir Aljoša Tomaž iz KD Group.
Posledica zmanjšanja gradbene aktivnosti je povečanje nelikvidnosti v panogi. »Na udaru so vsa podjetja, velika in mala, likvidnostno breme pa mala občutijo bolj, predvsem tista, ki so bolj pri koncu verige podizvajalskih del,« pravi Borut Gržinič, direktor Zbornice gradbeništva pri GZS. Podobno ugotavlja Lavrač: »Mala podjetja so tesno povezana z velikimi zaradi podizvajalskih odnosov, tako da le redka niso pod udarom. Lahko bi rekli, da so mala podjetja v težjem položaju, saj so v večjem obsegu udeležena pri stanovanjski gradnji, ki je najbolj prizadet segment gradbeništva, so pa tudi žrtev plačilnih težav velikih. Plačilne težave so se razširile na vse gradbeništvo, ki je med panogami z največjim deležem neporavnanih obveznosti do podjetij in do bank.« Po Ajpesovih podatkih je povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti gradbenih podjetij že 75,8 milijona evrov. Januarja je bilo na seznamu neplačnikov nekaj manj kot 1200 gradbenih podjetij, pri čemer je treba vedeti, da so na ta seznam uvrščena samo podjetja z že blokiranimi bančnimi računi. Pomenljiv je podatek davčne uprave, da se je lani število neplačnikov v gradbeništvu povečalo kar za četrtino, skupni davčni dolg v gradbeni dejavnosti pa se je povečal za skoraj 32 odstotkov in je konec leta 2009 znašal že dobrih 155 milijonov evrov.
Kako hudo je, kaže samomor Ivana Selinška, lastnika podjetja Varkos. Nekoč uspešen podjetnik ni zdržal pritiska, potem ko je njegovo podjetje zašlo v likvidnostne težave zaradi nediscipline naročnikov. Nič manj tragična ni usoda delavcev kočevske Prenove. Ali pa prihodnost več sto delavcev Vegrada, ki bodo ostali na cesti. Število zaposlenih v gradbeništvu se je zadnje leto zmanjšalo za približno šest tisoč oziroma 7 odstotkov. »To se bo še nadaljevalo. Vendar pa bo samo približno polovica tistih, ki bodo v gradbeništvu izgubili delo, prispevala k povečanju števila brezposelnih, dobršen del se jih bo vrnil v tujino,« pravi Lavrač. Gradbena aktivnost naj bi se letos zmanjšala za dodatnih 15 odstotkov.

 

Celoten članek je na voljo le naročnikom. .

Zakup člankov

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890. Kodo, prejeto na telefon, prepišite v spodnje okence in takoj boste boste lahko dostopali do vsebin.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Mladina digital - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate .
Z dolgoročno NAROČNINO prihranite tudi do 25 %!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.