Urša Marn

 |  Mladina 12  |  Družba

Še se dogajajo čudeži

Nemško podjetje je društvu Barka podarilo milijon evrov vreden objekt na Jeprci pri Medvodah

Ekipa osmih prostovoljcev, sicer delavcev podjetja Baufritz, je hišo postavilo v času svojega dopusta. Pred tem je približno sto delavcev prostovoljcev v dveh prazničnih dneh v tovarni izdelalo dele za hišo, ki so jih nato s 14 vlačilci pripeljali v Slovenijo. V tednu dni je bil objekt pod streho, v celoti pa naj bi ga dokončali do novembra letos.

Ekipa osmih prostovoljcev, sicer delavcev podjetja Baufritz, je hišo postavilo v času svojega dopusta. Pred tem je približno sto delavcev prostovoljcev v dveh prazničnih dneh v tovarni izdelalo dele za hišo, ki so jih nato s 14 vlačilci pripeljali v Slovenijo. V tednu dni je bil objekt pod streho, v celoti pa naj bi ga dokončali do novembra letos.
© Borut Krajnc

Zdi se nemogoče, da bi v času recesije katerokoli podjetje komurkoli karkoli podarilo, ne da bi v zameno zahtevalo vsaj reklamo. A obstajajo svetle izjeme. Podjetje Baufritz iz bavarskega mesteca Erkheim je slovenskemu društvu Barka brezplačno podarilo kar milijon evrov vreden ekološki montažni objekt delavnic, kjer bodo odrasli z motnjo v duševnem razvoju delali skupaj s svojimi spremljevalci. Približno sto delavcev nemškega podjetja je februarja v dveh prazničnih dneh v tovarni izdelalo dele za hišo, ki so jih nato s štirinajstimi tovornjaki vlačilci pripeljali v Slovenijo. Ekipa osmih monterjev prostovoljcev, sicer prav tako delavcev podjetja Baufritz, je montažni objekt postavila v času svojega dopusta. Delali so tudi po štirinajst ur na dan, prenočevali so v bližnjem penzionu, kuhala pa sta jim prostovoljca, zakonski par Franziska in Matthias Paula iz bavarskega mesta Memmingen. Objekt je bil pod streho v pičlem tednu dni, v celoti pa naj bi ga dokončali do novembra letos. Podjetje Baufritz je k sodelovanju privabilo tudi šestdeset kooperantov, ki so darovali okna, vrata, kopalniško opremo in drug material ali pa so dali na voljo svoje delavnice in obrtniške spretnosti. Poleg tega so zbrali denar za transportne stroške, župnija v Memmingenu pa je na pobudo tamkajšnjega župnika društvu Barka podarila 17 tisoč evrov iz nabirke župljanov.
»Zgodba je skoraj neverjetna,« pravi Matej Rovšek, predsednik upravnega odbora društva Barka, sicer tudi ravnatelj Zavoda za usposabljanje Janeza Levca. Nad radodarnostjo in požrtvovalnostjo nemških prijateljev je navdušen, hkrati pa jim je zelo hvaležen, saj brez njihove pomoči ne bi tako hitro prišli do nujno potrebnega varstveno-delovnega centra. »Podjetje Baufritz v zameno za objekt ne zahteva ničesar, niti reklame. Kolikor vem, jih slovensko tržišče ne zanima. Gre torej resnično za zdrav altruizem.«
Zgodba se je začela pred petimi leti, ko je društvo Barka v župnijski cerkvi mesta Memmingen predstavilo svoje delo, življenje, pa tudi potrebe. »Tja nas je povabila naša dobra prijateljica Ulli Gaeble, ki se vse od ustanavljanja naše skupnosti angažira in vedno znova organizira najrazličnejšo pomoč. Dan po predstavitvi v cerkvi se je oglasil tehnični direktor podjetja Baufritz Helmut Holl in nas povprašal, če morda potrebujemo tudi kakšno hišo. Povedali smo, da že imamo dve hiši v Zbiljah, nujno pa bi potrebovali nove delavnice. Odgovoril je: ni problema, pa delavnice,« pripoveduje direktor društva Barka in odgovorni vodja skupnosti Klemen Kastelic.
Veliko srečo so imeli tudi s parcelo. »Prijatelj Feliks Jenko nam je 2200 kvadratnih metrov veliko parcelo znotraj bodoče obrtne cone na Jeprci pri Medvodah prodal po zelo ugodni ceni in z zamikom plačila. Zelo pomembno je, da je delavnica po načelu normalizacije umeščena v okolje, kjer se sicer izvajajo obrtna in druga proizvodna dela. Ni namreč prav, da se morajo osebe z motnjo v duševnem razvoju skrivati po kleteh, pač pa se jih mora v čim večji možni meri vključiti v običajno delovno okolje,« pravi Rovšek. Odkupljena parcela je imela status nezazidljivega kmetijskega zemljišča, zato je društvo aprila 2005 na občino Medvode poslalo vlogo za urbanizacijo parcele. Občina je objekt hotela umestiti v že sprejeti zazidalni načrt bodoče obrtne cone, ker pa to ni bilo mogoče, je občinski svet soglasno sprejel poseben prostorsko-urbanistični plan.
Pridobivanje vseh dovoljenj za gradnjo je trajalo skoraj pet let, do maja lani. Medtem se je zgodila gospodarska kriza, ki je močno prizadela tudi podjetje Baufritz, in nikakor ni bilo več samoumevno, da bodo objekt še vedno podarili. A so se v podjetju kljub temu odločili, da izpolnijo dano besedo. »Pri vsej zgodbi je najbolj neverjetno to, da ne gre za neko hiper bogato firmo, ki bi si takšno donacijo zlahka privoščila, ampak za odločitev in velikanski angažma gospoda Holla,« pravi Kastelic. »Ko so namreč novembra lani slišali, da bomo zaradi pomanjkanja sredstev porabili še nekaj let, da stavbo od znotraj v celoti opremimo in dokončamo, so šli v dodatno akcijo skupaj s 60 kooperanti in delavci Baufritza. Gospod Holl je svoje delavce in kooperante pred novim letom zelo jasno vprašal: 'Brez vašega prostovoljnega, brezplačnega sodelovanja tega projekta danes nismo zmožni speljati. Ste pripravljeni sodelovati?' In so bili za.«
Ker so morali pred začetkom montaže postaviti betonsko temeljno ploščo, je društvo Barka najelo 60 tisoč evrov posojila. »Država nam pri naložbah v objekte ne pomaga, ker smo nevladna organizacija. Imamo sicer koncesijo za delo z ljudmi z motnjami v duševnem razvoju, vendar od države dobimo samo toliko denarja, da pokrijemo izvajanje socialnovarstvenih programov. Pomembna vira sta tako donatorstvo in prostovoljno delo. Največji zalogaj bo vrnitev posojila, poleg tega pa bomo za dokončanje celotnega objekta, vključno z ureditvijo vrta, potrebovali dodatnih dvesto tisoč evrov. Veseli bomo vsake pomoči in še zlasti prostovoljcev, ki se bodo odločili, da z nami preživijo kak dan,« pravi Kastelic.
Gradnja nove delavnice je bila nujna, saj v ljubljanski kotlini kronično primanjkuje mest v varstveno-delovnih centrih, mnoge osebe z motnjo v duševnem razvoju pa zato predolgo ostajajo v šolah oziroma v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. »S to delavnico je društvo pridobilo prostor za novih dvajset mest. Varstveno-delovni center je tudi v javnem interesu, saj bomo z njim razširili mrežo javne službe na področju skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Poleg tega državi in občini ni bilo treba investirati v objekt, saj smo potrebovali le urbanizirano zemljišče. V Sloveniji smo tako dobili še en objekt, ki je v interesu oseb s posebnimi potrebami in njihovih svojcev,« pravi Rovšek. V delavnici nameravajo izdelovati ročno izdelane lesene izdelke, sveče, ročno izdelan papir, likovne izdelke, izdelke šivanja in tkanja, pripravljali pa bodo tudi kosila tako za osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove spremljevalce kot tudi za podjetja bodoče obrtne cone.
Ker je podjetje Baufritz vodilni proizvajalec ekoloških hiš v Nemčiji, je tudi objekt na Jeprci pri Medvodah v celoti zgrajen iz naravnih materialov, predvsem lesa. Izolacija je izdelana iz lesnih oblancev, namočenih v sirotko in še neke druge preparate, ki so poslovna skrivnost podjetja, saj gre za enega njihovih lastnih izumov, ki ga nočejo izdati konkurenci. Objekt je opremljen s sončnimi kolektorji, dodali pa mu bodo še toplotno črpalko. Na 650 kvadratnih metrih neto površine bosta poleg delavnice, kuhinje, jedilnice, sanitarnih prostorov in pisarn še dva manjša apartmaja za osebe z motnjo v duševnem razvoju in njihove spremljevalce. »Z novo delavnico na Jeprci ne bo šlo le za širitev dejavnosti, temveč tudi za normalizacijo, saj sprejete osebe sedaj delajo v kletnih prostorih obeh hiš, mizarsko delavnico pa imamo v najetih prostorih,« pravi Kastelic in dodaja: »Ko bo delavnica končana, bo Barka lažje opravljala svoje poslanstvo, to pa je ozaveščanje, da imajo ljudje z motnjami v duševnem razvoju veliko darov. To so čudoviti ljudje, a jih nekateri zaradi njihove drugačnosti še vedno skrivajo. Morda bi najraje videli, da jih ne bi bilo na svetu. V Sloveniji je precej ljudi z motnjami v duševnem razvoju, ki niso vključeni v družbo. A najprej se moramo zganiti sami in nekaj premakniti ... in država nam bo sledila.« Sprememba v miselnosti je nujna, saj strokovnjaki napovedujejo, da se bo število oseb s posebnimi potrebami v EU v prihodnjih dvajsetih letih bistveno povečalo. Razloga za to sta dva. Prvi je čedalje bolj izpopolnjen proces diagnosticiranja, se pravi, da je danes mogoče odkriti bistveno več otrok s posebnimi potrebami, kot je bilo to mogoče nekoč. Po drugi strani pa gre tudi za proces hitrih družbenih sprememb. Že na ravni osnovne šole so otroci spodbujeni k tekmovalnosti, starši imajo zanje čedalje manj časa, zaradi strahu pred potencialnimi nevarnostmi jim omejujejo socialne stike ... zaradi vsega tega naraščajo čustvene in vedenjske motnje oziroma motnje v socialni integraciji.
Baufritz je eno tistih podjetij, ki v svetu potrošništva in pohlepa dokazujejo, da se družbena odgovornost in konkurenčnost podjetja ne izključujeta, pač pa, nasprotno, dopolnjujeta. Skrb za zaposlene prinaša večje zadovoljstvo zaposlenih, kar se kaže v večji učinkovitosti in kakovosti. Družbeno odgovorno obnašanje podjetju prinaša tudi večji ugled, s čimer si utrjuje poslovne povezave, zagotavlja zvestobo kupcev, omogoča kakovostno dobavno verigo, prinaša pa tudi nove poslovne priložnosti, na primer večjo privlačnost za vlagatelje kapitala. Za podjetje Baufritz načelo družbene odgovornosti ni zgolj floskula ali modna muha, pač pa resna zaveza. Med drugim so bili prvo podjetje v Nemčiji, ki je ustanovilo vrtec za otroke svojih zaposlenih, leta 2008 pa jih je tedanja zvezna ministrica za družino (zdaj ministrica za delo) Ursula Gertrud von der Leyen razglasila za najbolj družini prijazno srednje veliko nemško podjetje. Iz majhne mizarske delavnice, ki jo je leta 1896 ustanovil Sylvester Fritz, je skozi štiri generacije zraslo podjetje, ki danes zaposluje 250 delavcev, poleg nemškega pa pokriva tudi avstrijsko, švicarsko, britansko, beneluško, rusko in kanadsko tržišče. Od leta 2004 podjetje vodi potomka družine Fritz, še ne štiridesetletna arhitektka Dagmar Fritz-Kramer, ki jo veliko sodelavcev kliče kar Dagmar ali Daggy. Priljubljena ni le med svojimi zaposlenimi, ampak tudi širše v poslovnem svetu, kar dokazuje ugledna mednarodna nagrada Veuve Clicquot za menedžerko leta 2008. V proizvodnjo ekoloških montažnih hiš so se usmerili med prvimi v Evropi, že konec 70. let, lani pa so bili razglašeni za najbolj trajnostno usmerjeno podjetje v Nemčiji.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.