Svoboda ali smrt!

Kaj nam lahko teroristična skupina Baader-Meinhof, ki je bila ustanovljena pred štiridesetimi leti, pove o nas, Al Kaidi in vojni proti terorju

Ko sta v moskovskem metroju nedavno odjeknili dve eksploziji, smo najprej izvedeli, da sta se razstrelili dve »črni vdovi«, potem pa smo videli fotografijo ene izmed njiju, 17-letne Dženet Abdurahmanove - v objemu s svojim možem, dagestanskim upornikom Umalatom Magomedovom, ki so ga lani ubili ruski vojaki. Vsak s svojo pištolo v roki. Spoznala sta se prek interneta in postala neločljiva - v svobodi in smrti. Bonnie in Clyde z vzhoda? Ne, v resnici sta precej bolj potegnila na Andreasa Baaderja in Gudrun Ensslin, voditelja razvpite nemške teroristične skupine Baader-Meinhof, ki je bila ustanovljena pred natanko štiridesetimi leti. Stefan Aust, avtor knjige Kompleks Baader-Meinhof, pravi, da nista komunicirala z besedami, ampak s tišinami, pogledi in gestami, da sta se razumela onstran tega, kar sta rekla, da je Baader končal stavek, ki ga je začela Ensslinova, in da je Ensslinova končala stavek, ki ga je začel Baader, da sta se o vsem avtomatično strinjala in da sta v popolni simbiozi. Vsak s svojo pištolo. Bila sta neločljiva - v svobodi in smrti.
Ironično, skupina Baader-Meinhof, katere protagonisti so bili Baader, Ensslinova in Ulrike Meinhof, je v sedemdesetih počela natanko to, kar zdaj počne Al Kaida, tako da se zdi, da jo Al Kaida zgolj nadomešča. Za začetek, vsi trije so bili iz uglednih družin: divji, nepredvidljivi, konfliktni Andreas Baader je bil sin uglednega zgodovinarja in arhivarja, Ulrike Meinhof je bila hči uglednega umetnostnega zgodovinarja in muzejskega kustosa, poliglotska Gudrun Ensslin pa hči uglednega protestantskega pastorja. Toda vsi trije so se skušali na vsak način izkoreniniti, kar je bilo kakopak v skladu z duhom časa, navsezadnje, Dieter Kunzelmann, študentski radikal, je oznanil: »Izkoreniniti se morate! Zavrnite štipendije! Zavrnite varnost! Zavrzite študij! Tvegajte svojo osebnost!« Dalje, vsi trije so bili študentje, ki se jim je zazdelo, da jih kliče praksa, ne pa teorija ali akademija, zato so se hitro prelevili v aktiviste. Ulrike Meinhof, mirovnica in protijedrska aktivistka, ki se je hitro prelevila v dobro plačano kolumnistko, TV-komentatorko in glavno urednico radikalnega levičarskega žurnala Konkret, med zasebnim in javnim itak ni več videla razlike: zasebno življenje je politično, odnosi med ljudmi so politični, družina je politična - in družina ne bo družina, dokler ne bo odpravljen tekmovalni princip znotraj družine.
In končno, vsi trije so bili otroci svojega časa: šestdesetih in študentskega gibanja, kontrakulture in nonkonformizma, boja proti potrošniški, avtoritarni, sterilni, izkoriščevalski, nepravični, represivni družbi in nevznemirljivemu meščanskemu življenju ter predvsem nasprotovanja vietnamski vojni - tako kot mnoge nemške študente so tudi njih radikalizirala ameriška napalmiranja Vietnama, še toliko bolj, ker je bila Nemčija prepredena z ameriškimi vojaškimi bazami, od koder so vojaki odhajali v Vietnam. Nemški študentje tega niso imeli le za žalitev, ampak za zločin, s prvimi množičnimi protiameriškimi demonstracijami, ki so se odvrtele leta 1965, pa niso šokirali le ameriške ambasade, ampak tudi nemško vlado, Springerjeve populistične medije à la Bild in berlinskega župana Willyja Brandta, ki se je Ameriki naglo opravičil.
Študentje so bili nad opravičilom sicer zgroženi, toda obenem prepričani, da bodo nemško družbo spremenili z aktivizmom, protesti in miroljubnimi demonstracijami. Andreas Baader, Ulrike Meinhof in Gudrun Ensslin so imeli o tem drugačno mnenje: družbo je mogoče spremeniti le na silo, z oboroženo akcijo, z revolucijo. V Vietnamu so videli gverilsko armado, ki se je uprla imperialistični velesili - in s to situacijo so se zlahka identificirali. Njihov cilj je bil jasen: tudi v Nemčiji je treba ustanoviti gverilsko armado, ki se bo uprla imperialistični državi. Sklepali so: če so se ljudje po svetu identificirali in solidarizirali z vietnamskimi gverilci, se bodo tudi z njimi. In dalje: tako kot je ameriški teror nad vietnamskimi gverilci ljudi odbijal od Amerike, bo državni teror nad nemškimi gverilci ljudi odbijal od države. V policajih, ki so maltretirali in razganjali protiameriške demonstrante, so itak videli le teroriste, dediče nacistične Nemčije.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.