Urša Marn

15. 4. 2010  |  Mladina 15

Zdravstvena blagajna pred zlomom

Kako zakrpati luknjo, da ne bodo prizadeti bolniki?

Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana: »Varčevalni ukrepi morajo biti selektivni, ne pa da ZZZS enako kaznuje vse izvajalce zdravstvenih storitev, tudi tiste, ki poslujejo učinkovito.« (na sliki ob obisku predsednika vlade)

Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana: »Varčevalni ukrepi morajo biti selektivni, ne pa da ZZZS enako kaznuje vse izvajalce zdravstvenih storitev, tudi tiste, ki poslujejo učinkovito.« (na sliki ob obisku predsednika vlade)
© Borut Peterlin

Posledice krize močno občuti tudi javna zdravstvena blagajna. Ker so delodajalci zmanjšali število zaposlenih ali pa so zaposlenim zmanjšali obseg delovnih ur, kar pomeni nižje plače za delavce, se je posledično znižal tudi priliv prispevkov v to blagajno. Če se bo uresničila projekcija zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), bo v zdravstveni blagajni ob koncu leta zazevala luknja, velika sto milijonov evrov. Nekaj več kot polovico primanjkljaja bo ZZZS pokril iz rezerv, dobrih 50 milijonov evrov pa je brez kritja. To je najbolj črn scenarij, narejen na podlagi podatkov o prilivih v blagajno in odlivih v prvih treh mesecih leta. Mnogi, med njimi tudi minister za zdravje Dorjan Marušič, menijo, da so te napovedi ZZZS prezgodnje in da se lahko razmere v prihodnjih mesecih popravijo, da bo ob koncu leta primanjkljaj manjši. »Manjši prilivi v zdravstveno blagajno v prvih treh mesecih leta so lahko tudi posledica dejstva, da delodajalci neredno plačujejo prispevke. Po treh mesecih je še prehitro sklepati za celo leto vnaprej. Glavni udar zmanjšanja števila zaposlenih smo doživeli lani in pričakovati je, da se bodo letos razmere umirile. Tudi če bi se uresničile napovedi o dodatnem zmanjšanju števila zaposlenih za deset tisoč, bo to precej manjše zmanjšanje od lanskega. Dvomim, da bo letos kriza hujša kot lani,« je optimističen direktor ljubljanskega kliničnega centra Simon Vrhunec. Po njegovem bi moral zavod analizirati, kaj so vzroki za tako velik izpad dohodkov. »Sam v javnost ne bi šel s tako alarmantnimi podatki, dokler ne bi analiziral vzrokov. Možno je, da so se na ZZZS zmotili pri načrtovanju. Bolj verjetno pa je, da so nekatera podjetja odložila plačilo prispevkov.« Poleg tega dvomi o navedbi ZZZS, da so odhodki zavoda v prvih treh mesecih za 14 milijonov evrov večji od načrtovanih s finančnim načrtom. »Odhodki zdravstvene blagajne načeloma ne bi smeli biti nič večji kot lani. ZZZS je zdravstvene storitve kupil po cenah, ki so bile določene z lanskim splošnim dogovorom. Odhodki ZZZS so vezani na program, ki ga kupijo od izvajalcev zdravstvenih storitev. Ta program pa je ZZZS kupil po istih cenah kot lani. Cene so le malenkostno spremenjene zaradi drugačnih makroekonomskih izhodišč.« Res je sicer, da so nekatere zdravstvene storitve vezane na dejanski obseg, namreč zdravila na recept in bolniški dopust, vendar Vrhunec dvomi, da se je iz tega naslova v treh mesecih nabralo za 14 milijonov evrov več odhodkov.
Se pa zato s čedalje višjimi stroški srečujejo izvajalci zdravstvenih storitev. Eden od razlogov je dvig minimalne plače na ravni države. »Zaradi tega nam dobavitelji dvigujejo cene. Naj navedem primer. Čiščenje v UKC Ljubljana deloma pokrivamo s svojimi zaposlenimi, deloma pa z zunanjim izvajalcem. Ker ima ta izvajalec večino svojih zaposlenih na minimalni plači, ki se je dvignila, glavni strošek čiščenja pa je strošek dela, zdaj od nas zahteva dvig cene.«
Vrhunec se sicer strinja, da recesija narekuje varčevanje v zdravstvu, a ne kar počez. »Ukrepi morajo biti premišljeni in selektivni. Ko se je pred leti iz Avstralije uvozil cenik za skupine primerljivih primerov, se je premalo upoštevalo, da je naš sistem organizacijsko drugačen od avstralskega. Posledica je, da so nekatere cene preveč napihnjene, druge pa prenizke. ZZZS se je odločil varčevati tako, da je za 2,5 odstotka znižal cene za vseh 600 skupin primerljivih primerov. Tako je najbolj prizadel tiste izvajalce, ki imajo najbolj pocenjene primere, to pa so predvsem izvajalci težkih kirurških posegov, kot so na primer operacije na srcu. Če bi ZZZS v svoji varčevalni vnemi ravnal bolj premišljeno, UKC Ljubljana lanskega leta ne bi končal z dvema milijonoma evrov izgube.«
»V kriznih časih ne bi smeli varčevati pri sredstvih za razvoj,« opozarja Vrhunec in dodaja: »Luknje v javni zdravstveni blagajni ni mogoče zakrpati samo z racionalizacijo in optimizacijo. Seveda je treba varčevati in tisti, ki pravijo, da ni več mogoče ničesar prihraniti, zavajajo javnost. A tudi varčevanje ima svoje meje, ki jih ne smemo preseči, če ne želimo škodovati bolnikom.«
Za rešitev zdravstvene blagajne ZZZS med drugim predlaga, da bi v letošnjem in prihodnjem letu zamrznili povišanje plač delavcem v zdravstvu. Predlog je smiseln, saj bo končni učinek izplačila 40-odstoten dvig plač in drugih izdatkov za zaposlene v zdravstvu, kar za ZZZS na letni ravni pomeni povečanje odhodkov za dobrih tristo milijonov evrov. Vendar Vrhunec opozarja, da bremena takšnega ukrepa ne bi smeli nositi samo zaposleni v zdravstvu, pač pa vsi javni uslužbenci. To pa pomeni, da bi se morala vlada o zamrznitvi oziroma odložitvi povišanja plač dogovoriti s koordinacijo sindikatov javnega sektorja.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.