3. 6. 2010 | Mladina 22 | Ekonomija
Slovenski projekt kot dobra evropska praksa
Z brezplačno pomočjo zmanjšali število podjetij, ki so prenehala poslovati takoj po začetku poslovanja, s 57 na 9 odstotkov
Boris Cizelj
© Urban Štebljaj / Finance
Slovenski program pomoči za podjetnike, katerega cilj je zmanjšati stopnjo zapiranja podjetij, je med letošnjimi šestimi evropskimi nagrajenci na področju podjetništva. Izvajalci programa so z brezplačno pomočjo v dveh letih pomagali zmanjšati število podjetij, ki so prenehala poslovati takoj po začetku poslovanja, s 57 na 9 odstotkov. Evropska komisija natečaje za izbor najboljših projektov uporablja tudi kot eno od orodij za izmenjavo dobrih praks. Prenos dobrih praks je seveda eno od najboljših priložnosti za prodajo slovenskega znanja v druge evropske države. Glavna ovira, da bi to res gladko teklo, pa je evropska birokracija.
Nekdanji evropski komisar za industrijo in podjetništvo Günter Verheugen je v začetku leta, ko se je po desetih letih poslovil od komisarskega položaja, opozoril, da ima komisija 27 komisarjev in 27 generalnih direktorjev, ki so vsi prepričani, da se morajo dokazovati, zato pripravljajo vedno nove direktive, strategije ali projekte. In res, sedanja evropska komisija je že začela objavljati nove zelene knjige, akcijske načrte, programe, ki se jim je treba vedno znova prilagajati.
V regijah in na lokalni ravni so se odločili, da se bodo znašli po svoje, in kot orodje za prenos in izmenjavo znanj in dobrih praks uporabljajo različne mreže. Ena izmed njih je mreža Evropskega regionalnega gospodarskega foruma (Eref), ki bo 7. in 8. junija že šestič v Novi Gorici. Skandinavci recimo v okviru te mreže skušajo iz Slovenije prenesti znanje s področja podjetništva, pravi Thomas Friis Konst, podpredsednik organizacijskega odbora foruma Eref.
Mehmed Gokgoz, član organizacijskega odbora in direktor turškega raziskovalnega in tehnološkega centra (Tubitak) v Bruslju, opozarja predvsem na nujnost prenosa znanja, da bi zajezili odhod vrhunskih strokovnjakov iz Evrope v ZDA. Članice EU in tudi njihove sosede vključno s Turčijo morajo vzpostaviti okolje, da bodo ti možgani ostali v Evropi. Giorgio Perini, vodja bruseljske pisarne regije Furlanija - Julijska krajina, pa izpostavlja, da je sodelovanje med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo zgleden primer čezmejnega sodelovanja v Evropi.
Boris Cizelj, predsednik organizacijskega odbora, ki je kot direktor Slovenskega poslovnega in raziskovalnega združenja v Bruslju (SGRZ) pobudnik za ustanovitev mreže Eref, pravi, da je vprašanje, kako tiste, ki odločajo o politiki in ki so pristojni za uveljavitev sprejetih odločitev, pripraviti, da bodo priporočilom prisluhnili, vprašanje za milijon dolarjev, a »naša prednost je, da nismo medvladna mreža, prav tako smo neodvisni od evropske komisije, zato lahko iskreno povemo, kar mislimo«. Gokgoz dodaja, da je vprašanje res za milijon dolarjev, »a odgovor je zelo poceni - priporočila posredujemo brezplačno«.
Mreža Eref združuje 20 regij, kjer so se odločili, da bo njihov razvoj temeljil na znanju in raziskavah. Delavnice, ki potekajo vse leto, omogočajo, da sedijo za isto mizo predstavniki evropskih ustanov, nacionalnih oblasti, podjetij, raziskovalnih in izobraževalnih organizacij. Eref je tudi povezava med članicami EU, državami Zahodnega Balkana in Turčijo. Za letošnji Eref v Novi Gorici je organizacijski odbor izbral šest primerov dobrih praks.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.