3. 6. 2010 | Mladina 22 | Politika
Cena pred kompetencami
Ali država z naročanjem raziskav, pri katerih je cena pomembnejša od kompetenc njenih avtorjev, znižuje standarde v znanstvenem raziskovanju?
Dr. Mirjana Ule, vodja Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede
© Borut Krajnc
Prejšnji teden smo v Mladini razkrili, da se je socialna psihologinja dr. Mirjana Ule odločila, da bo do nadaljnjega bojkotirala javno nastopanje v zvezi s problematiko mladih. Gre za nenavadno odločitev. Uletova pri nas velja za ključno avtoriteto na področju raziskovanja mladih, saj se s tem ukvarja že tretje desetletje. Obenem so številni aktualni dogodki, tudi nedavni mladinski napad na parlament, pokazali, da starejše generacije slabo poznajo težave današnje mladine. Zato je prav zdaj toliko bolj smiselno prisluhniti tistim, ki mlade že leta spremljajo s svojim ra-ziskovalnim delom. A Uletova se je odločila oviti v molk. Razočarana je nad odnosom, ki ga je do proučevanja sedanjih generacij mladih zavzela država.
Zgodba je zdaj že znana. Urad za mladino je pred časom objavil javni poziv za izvedbo obsežne raziskave Mladina 2010, v kateri bi ugotovili, kakšne so značilnosti prebivalcev naše države, starih od 15 do 29 let. Razi-skava bi med drugim odgovorila na vprašanja, kdo so mladi in kako živijo, kako se razumejo z drugimi generacijami, kako ustvarjalni so, kako preživljajo prosti čas, kaj je z njihovimi zaposlitvami, kako jih zadevajo politična in družbena vprašanja. Tako celovito raziskavo o mladini smo v Sloveniji nazadnje naredili pred desetimi leti, izvedla pa jo je skupina raziskovalcev pod vodstvom Uletove, sicer vodje Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede. Mimogrede, znanstvene raziskave mladine so se v začetku 90. let v Sloveniji začele prav na njeno pobudo, rezultat tega pa so številne knjige in strokovni članki.
Na javni poziv, ki ga je objavil urad za mladino za izvedbo raziskave Mladina 2010, so prispele tri prijave. Poleg ekipe s Fakultete za družbene vede pod vodstvom Uletove sta za izvajalca raziskave kandidirala še Inštitut za civilizacijo in kulturo, ki je prijavo oddal skupaj s Fakulteto za podiplomski humanistični študij, in mariborska Filozofska fakulteta. Urad je projekt zaupal slednji.
To samo po sebi seveda ni problematično. Zakaj ne bi imeli vsi raziskovalci mladih enakih možnosti? Tisto, kar je problematično, pa je naslednje. Izvajalec raziskave Mladina 2010 je bil izbran na podlagi cene in ne na podlagi kompetenc prijaviteljev. Kot je razvidno iz javnega poziva, so imele reference pri odločanju le 40 odstotkov teže. A pravila glede njihovega upoštevanja so bila spisana zelo ohlapno, zato so vsi prijavitelji (ne glede na obseg in zvrst njihovega dosedanjega dela) dobili enako, maksimalno število točk. Reference so imele torej pri izboru dejansko še celo manjšo kot le 40-odstotno težo. Še več, bile so praktično zanemarljive. K temu je svoje prispevalo tudi dejstvo, da je urad v času trajanja naročila iz njega umaknil pogoj, da morajo ponudniki v oddani ponudbi predložiti vsaj dve referenci za opravljene raziskave.
Na uradu za mladino priznavajo, da niso razpisali natečaja za najbolj kompetentnega raziskovalca mladine v Sloveniji. Iskali so le konkretno storitev. Najcenejšo ponudbo je tako oddala mariborska Filozofska fakulteta. Znašala je 79.896 evrov z DDV-jem. Inštitut za civilizacijo in kulturo je bil pripravljen raziskavo narediti za 84.000 evrov z DDV-jem, FDV pa za 117.000 evrov z DDV-jem. Izbrani ponudnik bo raziskavo pripravil v sodelovanju s podjetjem Interstat, ki izvaja tržne raziskave in je potomec Raziskovalnega oddelka SPEM Komunikacijske skupine.
Na uradu pravijo, da so morali pri izbiri pač slediti določbam zakona o javnem naročanju. A tudi če pustimo ob strani vprašanje, ali je kakovostne kvantitativne raziskave, izvedene na reprezentativnem vzorcu, sploh smiselno sofinancirati v okviru javnih naročil, ne gre spregledati dejstva, da je urad v javnem pozivu napovedal, da je za izvedbo raziskave predvidel 120.000 evrov. To pomeni, da so se njegovi snovalci zavedali, da bi bilo mogoče raziskavo izpeljati približno v teh cenovnih okvirih, na koncu pa so vseeno pristali na skoraj pol cenejšo ponudbo. Uletova je nad tem ogorčena, a sploh ne toliko zato, ker niso izbrali ravno njene ekipe. Ogorčena je zato, ker je njena ekipa cenovno omejitev razumela kot okvir, znotraj katerega lahko ponudi »kar najbolj vsebinsko in metodološko kakovostno raziskovalno delo«. Angažirali so številčno ekipo z referencami, katere jedro bi bili še dr. Tanja Rener, dr. Metka Kuhar in dr. Slavko Kurdija. Obenem pa so, kot opozarja, kot edini od treh ponudnikov oddali povsem pregledno ponudbo, saj so vse postavke natančno konkretizirali. Uletova je prepričana, da nižje cene ne bi mogli ponuditi. Razen če bi na račun cene žrtvovali strokovnost: »Seveda je mogoče 'nacionalno raziskavo mladine' na reprezentativnem vzorcu izvesti tudi ceneje (npr. s telefonskim anketiranjem ali s pošiljanjem anket po pošti), a taki, cenejši postopki nujno znižujejo vrednost in interpretativni potencial tako dobljenih ugotovitev.«
Raziskava Mladina 2010 je bila vsaj v strokovnih krogih težko pričakovana. Tudi zato, ker se urad skoraj desetletje kakšnih obsežnejših raziskav o slovenski mladini ni loteval. Zdaj se zastavlja vprašanje, kako kakovostno raziskavo so tokrat sploh želeli pridobiti. Obstaja tudi bojazen, ali se ne bo najugodnejša ponudba sčasoma izkazala za ne več tako zelo ugodno, saj pogodba po naših podatkih ne omejuje podpisovanja morebitnih dodatnih aneksov. Ključni razlog, zaradi katerega Uletova po novem v javnosti ne želi več govoriti o raziskovanju mladih, pa je v tem, da je natečaj po njenem prepričanju pokazal, da se znanstvenemu delu obeta razvrednotenje. Če bi bila cenovna vojna morda še razumljiva, ne pa tudi opravičljiva, denimo v gradbeništvu, ima lahko takšen pristop na področju raziskovalnega dela po njenem mnenju zgolj »rušilne in daljnosežne posledice«.
Ekipa dr. Mirjane Ule je po končanem natečaju protestirala pri šolskem ministru dr. Igorju Lukšiču. Ta ji je svetoval pritožbo, a ker bi morali zanjo odšteti 2500 evrov, se jim je ob znanih natečajnih pogojih ta zdela nesmiselna. Njena raziskovalna ekipa, ki je nastajala zadnjih nekaj let, bo zdaj, kot kaže, razpadla in se večinoma preusmerila v raziskovanje drugih tem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.