Darja Kocbek

10. 6. 2010  |  Mladina 23  |  Svet

Za vsakim evrom se skriva dolg

Da Grčija prikraja svoje podatke, je znano že leta, a članice doslej niso želele uvesti večjega nadzora. So zdaj nameni resni ali pa bodo na koncu zvodeneli?

Preden bi vlade članic EU predlog proračuna države poslale v razpravo in sprejem svojim nacionalnim parlamentom, naj bi ga na podlagi tako imenovanega semestra poslale v pregled v Bruselj, kjer naj bi izvedenci evropske komisije in finančni ministri članic EU preverili, ali je realen ali ne. Državo, za katero bi v Bruslju ocenili, da predlog njenega proračuna ni realen in njena vlada priporočil za popravke ne bi upoštevala, bi čakale sankcije. Spremeniti bi bilo treba tudi sam pakt stabilnosti in rasti, da bi evropska komisija lahko proti državi, ki bi preveč povečevala zadolženost, ukrepala, še preden bi prekoračila dovoljeno mejo. Ta pa je v skladu z določbami pakta stabilnosti in rasti 3 odstotke BDP pri proračunskem primanjkljaju in 60 odstotkov BDP pri javnem dolgu.
Maja je to v okviru ukrepov, s katerimi želi preprečiti, da bi se v evro-območju ponavljali Grčija in evrska kriza, predlagala evropska komisija. Zdaj predlog podpirajo tudi člani delovne skupine za proračunsko in ekonomsko reformo, ki jo vodi predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy. Ker v tej skupini sedijo v glavnem finančni ministri članic EU (Slovenijo zastopa minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari, ki se seje v ponedeljek zvečer v Luksemburgu ni udeležil), pomeni, da ima podporo držav članic. Toda ta podpora je le načelna, prava razprava se bo šele začela, ko se bodo začeli dogovarjati o konkretnih rešitvah, kako te predloge izvajati. Da ta razprava ne bo lahka in neproblematična, je že jasno.
Takoj ko je evropski komisar Olli Rehn predstavil predlog za predhodni pregled proračunov, je dobil vprašanje, zakaj bi evrokrati pregledovali proračune držav, ki niso problematične. Prav tako je že odprto vprašanje, ali predlagani predhodni pregledi ne bi posegli v pristojnosti poslancev nacionalnih parlamentov, ki imajo zdaj pristojnost odločati o nacionalnih proračunih. Rehn vztraja, da posega v pristojnosti poslancev nacionalnih parlamentov ne bo, saj se v Bruslju ne bi spuščali v posamezne postavke v proračunu, ampak bi opravili le splošno preveritev. Komisar pravi, da je bil sam poslanec finskega parlamenta in tudi evropskega parlamenta, zato ve, za kako občutljivo vprašanje gre in tudi kako se posegu v pristojnosti izogniti oziroma kakšne so pristojnosti poslancev.
O predlogu komisije bodo prihodnji teden na rednem vrhu EU razpravljali voditelji članic EU, a tudi oni le na načelni ravni. Podrobnejše poročilo s predlogi, tudi za sankcije za kršiteljice, Herman Van Rompuy napoveduje oktobra. Do takrat se bo treba dogovoriti, kaj bodo uradniki evropske komisije in finančni ministri v predlogu proračuna sploh preverjali, kako bodo ocenili, ali vlada prihodke in izdatke načrtuje realno, na podlagi katerih kriterijev bodo ocenili, da je vlada predvidela preveliko zadolževanje in podobno. Težko si je predstavljati, da bi recimo francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki se je še pred letom ali dvema nenehno pritoževal, da Bruselj že po sedanjih merilih francoski proračun ocenjuje preveč togo in birokratsko, dovolil podrobnejši pregled svojega predloga proračuna, da bi isti birokrati, ki jih je že do zdaj kritiziral, od njega zahtevali še popravne izpite.
Tudi o sankcijah je pričakovati še ostre razprave. Evropska komisija predlaga, da bi kršiteljicam odvzeli denar iz kohezijskega sklada, za kar bo spet treba določiti natančne pogoje, da bo kazen za vse članice enaka. Zdaj namreč možnost odvzema tega denarja obstaja le za nove države članice. Na komisiji obljubljajo, da bodo kmalu predlagali, kako zagotoviti, da bi ta sankcija veljala za vse enako. Drugi predlog za sankcije pa je odvzem glasovalnih pravic pri odločanju v Bruslju, dokler kršiteljica ne bi proračuna popravila v skladu z zahtevami evropske komisije in finančnih ministrov. Tudi za to sankcijo, ki jo je predlagala ena od držav članic, pogojev ne bo nič lažje sprejeti. EU je skupnost kompromisov, v kateri so nacionalni interesi pred skupnimi evropskimi. Ne nazadnje so si članice vseskozi vzajemno gledale skozi prste in druga drugi dopuščale razne obvode.
Eden najlepših primerov za to je odločanje o spremembah določb pakta stabilnosti in rasti, ki je ključen predpis za omejevanje zadolževanja držav članic. Ta pakt so nazadnje popravili leta 2005 - po dolgotrajnih pogovorih in kravjih kupčijah. Tudi takrat so bili začetni načrti veliko bolj ambiciozni od končnega dogovora. Ostrejšemu nadzoru in strožjim pravilom so nasprotovale predvsem Nemčija, Francija in Italija, ki so vse tri imele prevelik proračunski primanjkljaj. Dejansko so finančni ministri v kompromisni rešitvi, ki zdaj velja, določili ohlapnejša pravila za zadolževanje, kot so veljala sprva. Dejstvo pa je tudi, da sta pogoje za prevzem evra izpolnili verjetno le dve ali tri članice, če v Bruslju tudi največjim članicam pri preverjanju izpolnjevanja pogojev ne bi gledali skozi prste.
Evropska komisija zdaj predlaga, da bi lahko proti posamezni članici postopek uvedla že, ko bi ugotovila, da se prehitro zadolžuje in ji primanjkljaj in javni dolg prenaglo naraščata. Zdaj namreč postopek lahko uvede šele, ko članica »rdečo luč na semaforju že prevozi«, kakor se je izrazil Herman Van Rompuy. Po novem bi jo bruseljska policija ustavila že, ko bi prevozila rumeno luč. Načelno seveda predstavniki držav članic temu predlogu ne nasprotujejo, a dogovoriti se bo treba za pogoje, kdaj se bo prižgala rumena luč, in ko jo bo država članica prevozila, kako bo evropska komisija ugotavljala, da država drsi v prevelik dolg in kreditov ne bo zmogla poplačati, katere izdatke vse upoštevati pri zadolževanju in podobno. Tovrstne razprave so v Bruslju vselej zelo dolgotrajne in se končajo s kompromisi, ki ne prinesejo bistvenih sprememb.
Je pa res, da zahodne industrijske države še niso bile tako zelo zadolžene, kot so zdaj. Nemčija je imela leta 1970 po poročanju nemških medijev recimo le 28 milijard evrov dolga, zdaj ga ima več kot 1000 milijard in prihodnje leto bo ta kljub varčevalnemu programu še narasel. Nemčija seveda po deležu BDP ni najbolj zadolžena članica EU. Je pa podatek o rasti njenega dolga v zadnjih 40 letih kazalnik, kako je svet drvel v zadolženost. Med članicami EU bodo letos največji proračunski primanjkljaj, ki bi smel doseči največ 3 odstotke BDP, predvidoma imele Irska (11,7 odstotka), Velika Britanija (11 odstotkov), Španija (9,6 odstotka), Grčija (9,3 odstotka) in Portugalska (8,5 odstotka). Največji javni dolg, ki ne bi smel preseči 60 odstotkov BDP, pa sta lani imeli Italija (115,8 odstotka BDP ali 1760 milijard evrov) in Grčija (115,1 odstotka BDP ali 273 milijard evrov). Za Slovenijo je evropska komisija maja v spomladanski gospodarski napovedi ocenila, da bo proračunski primanjkljaj letos dosegel 6,1 odstotka BDP in javni dolg 41,6 odstotka BDP. Kritičen je torej proračunski primanjkljaj, ker je enkrat višji od dovoljenega, a tudi javni dolg vztrajno raste, zato po oceni nekaterih že utripa rumena luč.
Po podatkih nemške TV ZDF je svetovna zadolženost zdaj 1,5-krat večja od bruto domačega proizvoda oziroma tistega, kar celotno svetovno gospodarstvo ustvari v letu dni. Na trgu se količina denarja nenehno povečuje s tem, da se vsak nov bankovec kje pojavi kot dolg, za katerega mora kdo plačati obresti, ti plačniki pa so ljudje, razlaga borzni analitik Dirk Müller. Gospodarstvo takšne rasti zadolževanja kmalu ne bo več preneslo. »Na obstoječe dolgove preprosto ne moremo več obesiti novih dolgov, nove javne dolgove, nove zasebne dolgove. Zdaj naj bi cele države reševali z novimi dolgovi. Tako ne gre več naprej, za zdaj socializiramo dolgove bank in tak sistem ne more delovati,« pravi ameriški profesor Nouriel Roubini. To ni pravično, saj koristi bankam na Wall Streetu in dolgoročno škoduje stabilnosti finančnega sistema. Toliko držav in ljudi kot danes še nikoli ni živelo na kredit, zato izvedenci napovedujejo dolžniški kolaps. Ker je ves zahodni svet zadolžen, ni dovolj sprejeti le programa za zmanjšanje zadolženosti držav, ki imajo evro, kar pravkar počne EU, ampak se bo treba dogovoriti za mednarodni program zmanjševanja dolgov, kar pomeni, da bi morale vse centralne banke v zahodnih državah denar pobirati s trga. Zdaj pa počnejo ravno obratno, na trg pošiljajo dodatne količine denarja, kar se lahko konča s hiperinflacijo. Koliko časa je dolžniški balon še mogoče napihovati, po besedah Dirka Müllerja nihče ne ve. Znano je le, da ga ni mogoče napihovati neskončno in da se čas za ukrepanje izteka. Dolgove bo treba refinancirati, spremeniti sistem valut, katero rešitev izbrati, je še odprto, saj državljani kot davkoplačevalci bremena obresti ne zmorejo več prevzeti.
Zato je mehanizem za pomoč prezadolženim članicam, za katerega so ministri za finance članic evroobmočja v ponedeljek zvečer tudi podpisali vse dokumente za ustanovitev družbe, prek katere bodo članice evroobmočja to pomoč lahko dobile, le prelaganje reševanja problema prezadolženosti. Predvideno je, da bodo imele na voljo do 440 milijard evrov poroštev za najem kreditov, od tega bo Slovenija po besedah finančnega ministra Franca Križaniča prispevala za dobri dve milijardi evrov poroštev. Poleg omenjenih 440 milijard evrov bo za prezadolžene članice na voljo še 60 milijard evrov pomoči v proračunu EU, do 250 milijard evrov pa bo prispeval še Mednarodni denarni sklad (IMF), kar skupaj znese 750 milijard evrov. Slovenija bo v družbo za pomoč članicam v težavah, ki bo imela sedež v Luksemburgu, prispevala nekaj 100.000 evrov kapitala, je povedal Križanič.
Finančni ministri članic EU so pravkar potrdili tudi predlog za okrepitev pristojnosti evropskega statističnega urada Eurostat, ki bo sicer zelo zmanjšal možnosti za goljufanje in prikrojevanje podatkov po grško, a tudi ne bo prinesel rešitev iz sedanjega dolžniškega evropskega balona. Odločitev bo začela veljati, ko bo uredbo potrdil še evropski parlament. Ker zdaj Eurostat nima pristojnosti, da bi preveril podatke, ki jih dobi od držav članic, so Grki lahko goljufali in mu pošiljali ugodnejše podatke o zadolževanju - pri čemer so to tudi vsi vedeli, arhivi medijev so polni poročil o grškem prikrojevanju. Zdaj je predvideno, da bodo evropski statistiki imeli dostop do vseh podatkov na državni, regionalni in lokalni ravni. Prav tako bodo imeli dostop do podatkov javnih blagajn, kot sta pokojninska in zdravstvena blagajna, če bodo posumili, da tisti podatki, ki so jih dobili, niso pravi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.