Darja Kocbek

17. 6. 2010  |  Mladina 24  |  Ekonomija

Mehiški zaliv in Slovenija

Na daljši rok so posledice ekološke katastrofe v Mehiškem zalivu nepredvidljive

Rafinerija v Lendavi

Rafinerija v Lendavi
© Borut Krajnc

Bo nesreča v Mehiškem zalivu vplivala na oskrbo Slovenije z nafto in njenimi derivati? Zaradi te nesreče bodo države po mnenju izvedencev, tudi iz Mednarodne agencije za energijo (IEA), morale zmanjšati število dovoljenj za odpiranje novih črpališč nafte pod morjem. Ker te zaloge črpajo predvsem zahodne družbe, se bo s tem zmanjšal njihov vpliv na svetovnem naftnem trgu. Nekateri izvedenci pravijo, da bo to vplivalo tudi na varnost in zanesljivost oskrbe z nafto in njenimi derivati. Največji oskrbovalec porabnikov naftnih derivatov v Sloveniji je domača družba Petrol, ne zahodne naftne družbe.
Stanka Ritonja, sekretarka v službi za odnose z javnostmi na ministrstvu za gospodarstvo, pojasnjuje, da Slovenija ne uvaža nafte, saj nima svoje rafinerije, uvaža le naftne derivate.
Cene naftnih derivatov v Sloveniji se oblikujejo po metodologiji, ki je predpisana v uredbi o oblikovanju cen naftnih derivatov. Osnova za oblikovanje cen naftnih derivatov v Sloveniji so borzne kotacije cen naftnih derivatov.
»Na kratki rok verjetno ekološka katastrofa v Mehiškem zalivu ne bo imela takojšnjih posledic, saj se izgubljene količine iztekajoče nafte lahko brez težav nadomestijo iz drugih virov. Na daljši rok pa so zadeve mnogo bolj nepredvidljive in odvisne od veliko dejavnikov (ekoloških, političnih, ekonomskih), ki bodo zagotovo vplivali na nadaljnje aktivnosti na področju podvodnega črpanja surove nafte. Glede na trenutno stanje bi bilo kakršnokoli napovedovanje dolgoročnega razvoja dogodkov na tem področju izredno špekulativno, saj se zadeve lahko razvijajo v različnih smereh,« pojasnjuje Ritonjeva. Petrol kupuje samo končne produkte, večinoma iz rafinerij v sredozemskem bazenu, pa dodaja svetovalec predsednika uprave družbe Aleksander Salkič.
Od 13 projektov, ki jih načrtujejo v Mehiškem zalivu, bi se jih izplačalo samo še sedem, je po poročanju nemškega Spiegla izračunala energetska svetovalna družba Wood Mackenzie. Hans-Jürgen Klisch, vodja nemške podružnice ameriške finančne družbe Raymond James, pravi, da bodo naftne družbe v nove vrtine manj investirale, kar se bo vsaj dve do tri leta poznalo pri proizvodnji nafte. Pri oskrbi s tem energentom zato lahko pride do ozkih grl, ki si jih zdaj še ni mogoče predstavljati. Zdaj naftne družbe tretjino vse nafte pridobijo iz vrtin pod morjem, čeprav so stroški za pridobivanje te nafte kar 30-krat višji kot stroški za pridobivanje tega energenta iz arabskih puščav, zahodne nadnacionalke nimajo izbire. V Savdski Arabiji in Iranu nahajališča nafte upravljajo državne naftne družbe. Te družbe nadzirajo več kot tri četrtine vseh svetovnih rezerv nafte. Saudi Aramco ima recimo dostop do 260 milijard sodov rezerv, kar je 30-krat več kot Exxon, ki ima med zahodnimi naftnimi družbami pod svojim nadzorom največ rezerv nafte.
Faith Birol, glavni ekonomist Mednarodne agencije za energijo (IEA), pravi, da se bo odvisnost zahodnih industrijskih držav od arabske nafte močno povečala, če bodo države omejile črpanje pod morjem. Profesor na kraljevem švedskem inštitutu za tehnologijo in na ruski državni univerzi za nafto in plin Wladimir Kutscherow pa meni, da katastrofa v Mehiškem zalivu lahko traja še leta.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.