17. 6. 2010 | Mladina 24
Rezanje proračuna
Predlog varčevanja, ki ga je pripravila vlada, je za čas krize neprimeren in neučinkovit
Franc Križanič, minister za finance: »Gre za največji sveženj varčevanja po drugi svetovni vojni, kar slaba dva odstotka bruto domačega proizvoda.«
© Borut Peterlin
»Žal vam moram sporočiti, da denarja ni več. Prijazne pozdrave in srečno! Liam.« To so besede, ki jih je ob zamenjavi britanske vlade nekdanji glavni sekretar za zakladnico Liam Byrne zapisal v pismu svojemu nasledniku Davidu Lawsu in ga pustil na delovni mizi. Ta resnična anekdota zgovorno priča o žalostnem stanju britanskih javnih financ, pri čemer Velika Britanija ni izjema. V precej žalostni situaciji so tudi javne finance drugih evropskih držav. Byrne je pozneje sicer dejal, da je šlo za zasebno šalo. A kaj, ko se ji britanska javnost ni smejala. Še posebej ne potem, ko jo je premier David Cameron obvestil, da bodo ukrepi za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja bolj boleči, kot so sprva predvidevali, občutili pa jih bodo vsi državljani.
V nasprotju z drugimi evropskimi vladami se slovenska pri urejanju javnih financ ni odločila za odpuščanje javnih uslužbencev, omejevanje njihovih plač, zamrznitev pokojnin ali krčenje sociale. Z rebalansom, ki ga je bila prisiljena sprejeti zaradi bistveno manjših davčnih prilivov od načrtovanih, rastočo luknjo v državni blagajni krpa na najbolj preprost način: z odlaganjem investicij in dvigom trošarin. Za tako krpanje ni potreben posebej velik miselni napor. To je najlažje. A vprašanje je, če je ta oportunističen pristop Pahorjeve vlade, s katerim se želi zavarovati pred socialnimi nemiri, dolgoročno res učinkovit.
»Tako kot je bilo v mandatu prejšnje vlade nesmotrno, da se je s pospešenimi investicijami v infrastrukturo pregrevalo gospodarstvo v času visoke konjunkture, je danes nesmotrno, da se te investicije v krizi še zmanjšujejo, saj imajo največje multiplikativne učinke na rast gospodarstva,« opozarja nekdanji finančni minister Dušan Mramor. »Z rebalansom naj bi se javne investicije v ceste in zdravstvo zamaknile v prihodnje leto. S tem država jemlje zagon za gradbince, inženirje in vse z njimi povezane, ker večjih in hkrati nujnih naložb še ne bo. Ne zgolj zato, ker ni denarja, ampak ker zanje ni projektov in jih ni mogoče umestiti v prostor. Zato tudi zamik investicij v boljše čase ne bo rešitev,« je kritična Alenka Avberšek iz Gospodarske zbornice. »Slovenija potrebuje začetek zagona gospodarskega cikla. Ker zasebni sektor tega zagona ne more financirati, bi se morala vključiti država z dobro pripravljenimi investicijskimi projekti, ki bi imeli največje multiplikativne učinke na gospodarsko rast. Žal pa država nima pripravljene nobene resne zgodbe,« meni ekonomist Bogomir Kovač. Poglejmo primer. Vlada je z rebalansom investicije v zdravstvu oklestila za 49 milijonov evrov, pri čemer levji delež, kar 45 milijonov evrov, pomeni investicija v novo ljubljansko urgenco. Vlada te investicije ni odložila samo zaradi luknje v proračunu, ampak predvsem zato, ker za gradnjo tega objekt še nima vseh dovoljenj. Upoštevajoč absolutno znižanje sredstev bo z rebalansom največ izgubilo področje prometa in prometnih investicij, in sicer 169 milijonov evrov. Dinamika financiranja se je spremenila kar pri dobrih osemsto projektih Direkcije za ceste, od tega največ na področju rekonstrukcije križišč in cest in ureditve cest skozi naselja. Je odlaganje investicij v krizi, ko je treba zagnati gospodarstvo, res najbolj smiselno? »Če v času krize že za kaj zapravljaš, je gotovo bolj smiselno, da so to investicije kot pa plače državnih uradnikov. Seveda pa ne kakršnekoli investicije in tudi ne komurkoli,« pravi ekonomist Janez Šušteršič. Podražitev električne energije se mu ne zdi tako tragična, kot to poskušajo prikazati v GZS. »Res je, da bo gospodarstvo zaradi tega imelo višje stroške, vendar je podražitev upravičena s trajnostnega vidika.« Pa je zadeva res tako preprosta?
Mramor opozarja, da je trenutno zelo malo možnosti za hitro povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Izjema je znižanje stroškov nemenjalnega sektorja (v nemenjalni sektor, grobo rečeno, štejemo vse tiste panoge, ki se jim ni treba dokazovati na tujih trgih, na primer šolstvo, zdravstvo, komunalne storitve ...). »Danes cene hitro naraščajo točno na tistih področjih, na katerih so kazale tendence hitre rasti že takrat, ko sem bil finančni minister. Na primer na področju komunalnih storitev, kjer je rast na letni ravni kar desetodstotna. Kot smo takrat, bi lahko vlada tudi tokrat posegla neposredno prek kontrole cen ali posredno prek organov upravljanja v tistih podjetjih, kjer ima večinski delež.« Skratka, nemenjalni sektor je področje, kjer je brez dvoma mogoče razbremeniti stroške gospodarstva. Toda vlada tega ne upošteva, saj trošarine na elektriko zvišuje ne le za gospodinjstva, ampak tudi za podjetja. Naj ob tem dodamo, da je dvig trošarin za elektriko in zemeljski plin začasne narave, saj bo veljal samo od 1. avgusta letos do konca prihodnjega leta.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.