Darja Kocbek

23. 6. 2010  |  Mladina 25  |  Ekonomija

Kriza grafične industrije

Še ena panoga, ki je na kolenih zaradi poskusov lastniških konsolidacij

Protest

Protest
© STA

Protest pred vlado prejšnji teden je pokazal, da je v Sloveniji v hudih težavah tudi grafična panoga. Lojze Adamlje, predsednik konference sindikatov Pergam Delo, pravi, da je grafična panoga tipična storitvena dejavnost, ki trži storitve. »Uporaba grafičnih tehnologij omogoča s pomočjo grafičnih izdelkov razširjanje, izmenjavo in shranjevanje informacij. Skoraj celotna proizvodnja je danes namenjena znanemu kupcu,« pojasnjuje. Na področju grafične dejavnosti je v letu 2007 v Sloveniji poslovalo 591 gospodarskih družb, kar je 100 več kot deset let prej. Število zaposlenih je v enakem obdobju ostalo na enaki ravni (4725). Pred tremi leti je grafična panoga ustvarila 408 milijonov evrov prihodka in 12 milijonov evrov dobička. Leta 2008 pa sta se začela kriza in lastninsko preoblikovanje največjih tiskarn, ki sloni na kreditih, navaja Adamlje.
Leta 2000 je bilo po njegovih podatkih v Sloveniji deset velikih tiskarn, ta panoga je ustvarila 1,7 odstotka celotnega prihodka v predelovalni industriji v Sloveniji. Z neposrednim izvozom so tiskarne ustvarile 20,5 odstotka prihodka v celotni panogi. »Danes, v letu 2010, je veliki grafični kolektiv Mladinska knjiga Tiskarna potonil v stečaju, ki se je zgodil v navezavi s tiskarno Schwarz iz Ljubljane in lastnikom obeh tiskarn Boštjanom Nagodetom. Bivši grafiki MK Tiskarna so na zavodu za zaposlovanje in prepričani, da je njihovo podjetje dokončno potonilo zaradi mnogih finančnih transakcij na relaciji Ljubljana-Domžale,« opozarja Adamlje.
Leta 2006 je po njegovih podatkih Infond holding prenesel 40 odstotkov delnic družbe Delo Tiskarna v družbo Algas, ki je tako vstopila tudi v lastništvo tiskarne Kočevski tisk. Z imenom gospodarske družbe Algas je treba povezati tudi njenega lastnika Martina Odlazka, ki je danes najvplivnejši posameznik v slovenski grafični industriji, saj prek skupine Krater lastniško obvladuje širok nabor grafičnih, medijsko-založniških družb, ugotavlja Adamlje. Delo Tiskarno je prek družb Delo Tiskarna Inpo in Knjigoveznica Koper že očistil zaposlenih, saj sta vse zaposlene iz ekonomskih razlogov poslali na čakanje. Družba Delo TČR, ki je bila še pred tremi leti največji tiskar revijalnega tiska v Sloveniji, je pod okriljem Kraterja prav tako postala gospodarska družba brez zaposlenih.
Kaj je ostalo v slovenski grafiki vrednega za prihodnost? »Skeptiki trdijo, da samo lokacijsko atraktivne nepremičnine. Tisti, ki spremljajo izjemno hiter svetovni razvoj informacijske tehnologije in grafične industrije, pa prihodnost vidijo v personalizaciji proizvodov in vrsti dopolnilnih storitev svetlejšo prihodnost. Tiskani dokumenti bodo navkljub novim tehnologijam in medijem še vedno pomemben člen v poslovnem komuniciranju. Potrebni pa bodo posegi v samo organizacijo poslovanja tiskarskih družb,« je prepričan Lojze Adamlje. Slovenski grafični industriji se ekonomsko ne izplača ukvarjati z izdelavo knjig.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.