1. 7. 2010 | Mladina 26 | Ekonomija
Kaj bodo pokazali obremenilni testi bank Kaj bodo pokazali obremenilni testi bank
Bančni sistem je tako močan, kot je njegov najšibkejši člen
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec
© Borut Krajnc
Najpozneje v drugi polovici julija morajo nacionalni nadzorniki, torej v Sloveniji Banka Slovenije, objaviti rezultate stresnih oziroma obremenilnih testov za banke, so na junijskem vrhu sklenili voditelji držav članic EU. Ta sklep je podprl tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Po njegovih besedah Slovenija ta korak »zelo pozdravlja«, saj se s tem odpravlja nezaupanje v bančne sisteme, je povedal po koncu zasedanja v Bruslju.
Od Banke Slovenije odgovorov na vprašanje, kaj bo objava rezultatov obremenilnih testov pomenila za slovenske banke, nismo dočakali. Tako tudi ne vemo, ali bo Banka Slovenije med tistimi nadzorniki, ki te rezultate morajo objaviti. Ne glede na to bi bilo zanimivo končno izvedeti, kako se v bilancah slovenskih bank odražajo sporni menedžerski odkupi, politično delegirana posojila posameznim družbam, problemi gradbenega sektorja, problemi kranjske Save in trgovca Merkur ...
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je v nedavnem pogovoru za Dnevnik dejal, da je izpostavljenost bank gradbenemu sektorju, holdingom oziroma nekaterim trgovskim organizacijam sorazmerno visoka, vendar po bankah različna. »Od približno 49 milijard razvrščene aktive je okoli 2,5 odstotka problematičnih naložb, torej tistih, ki so razvrščene v skupino D in E, ki se ne odplačujejo ali pa so že v postopku stečaja. To je torej približna številka izpostavljenosti bančnega sistema, o posameznih bankah pa seveda ne morem govoriti,« je dejal guverner. Zagotovil je, da je trenutno kapitala v bankah dovolj, slabitve za problematične terjatve razvrščene aktive so zagotovljene. Občasno se poslabšujejo, od leta 2008 do marca 2009 se je odstotek problematičnih naložb povečal z 1,8 na 2,5 odstotka. Kranjec je prepričan, da bodo banke deleže v podjetjih prej ali slej prodale, verjetno najboljšemu kupcu.
Izvedenec inštituta Bruegel v Bruslju Nicolas Véron razlaga, da je bil strah, da bodo težave Grčije zaradi prezadolženosti povzročile nove težave evropskim bankam, ki so kupile večino obveznic, s katerimi se je zadolževala grška država, glavni razlog, da so se članice evroobmočja in Mednarodni denarni sklad (MDS) odločili za pomoč Grčiji in ne za refinanciranje njenih dolgov. Banke, ki imajo grške obveznice, bi sicer lahko postale nesolventne in v evropski bančni sistem poslale enake valove šoka, kot jih je 15. septembra leta 2008 povzročil propad ameriške investicijske banke Lehman Brothers. Da bi preprečili paniko na trgih, so voditelji članic evro-območja maja tudi sprejeli sveženj v višini 500 milijard evrov, ki je na voljo za morebitno pomoč drugim prezadolženim članicam evroobmočja v prihodnjih treh letih. K temu bo do 250 milijard evrov pripravljen dodati še MDS.
Véron pravi, da imajo nekatere evropske banke nedvomno zdrave bilance, a sistem je tako močan, kot je njegov najšibkejši člen. Kje so ti členi, ni znano. Pretekle izkušnje so pokazale, da je bančne krize mogoče rešiti le tako, da se razkrijejo banke, ki so podkapitalizirane. Te banke je treba restrukturirati oziroma jim je treba zagotoviti državno pomoč, če zanje na kapitalskih trgih ni mogoče zbrati dovolj kapitala za rešitev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.