8. 7. 2010 | Mladina 27 | Ekonomija
Vegrad - od rasti do blokade računov
Oktobra 2008 je NLB Vegradu blokirala račun, kar so v gradbeni družbi utemeljili kot “administrativno napako”
Hilda Tovšak
© Željko Stevanić/IFP
Ponedeljkova skupščina Vegrada je uspela, saj so lastniki sprejeli sklep o dokapitalizaciji podjetja v skupni višini 15,5 milijona evrov, je po skupščini povedala glavna direktorica družbe Hilda Tovšak. Matej Golob Matzele, direktor družbe PDP, ki je 29-odstotna lastnica Vegrada in je skupščino podprla, pa je opozoril, da morajo biti za izvedbo dokapitalizacije izpolnjeni še nekateri pogoji iz sporazuma, ki ga je vodstvo družbe podpisalo z bankama NLB in Hypo banko ter največjim lastnikom in družbo Hypo leasing. Rok za dokončanje dokapitalizacije je sicer 60 dni od sprejetega sklepa na skupščini. Vegrad ima od februarja blokirane račune. Podjetje izvaja kadrovski program prestrukturiranja in je doslej število zaposlenih v skupini zmanjšalo s 1700 na okoli 1200.
Družba Vegrad je bila ustanovljena leta 1957, takrat je bilo v njej zaposlenih 18 ljudi. Bila je lokalno podjetje, saj je izvajalo obrtniška gradbena in komunalna dela v Šaleški dolini. Leta 1968 je že začelo izvajati gradbena dela po nekdanji Jugoslaviji, leta 1971 pa je Vegrad že imel več kot 1000 zaposlenih. Kakor piše na spletni strani družbe, je z novimi pripojitvami počasi rasla in leta 1988 začela izvajati gradbena in zaključna dela v Rusiji. Leta 1990 je bilo v Vegradu skoraj 2000 zaposlenih.
Leta 1997 je Vegrad postal delniška družba, število zaposlenih se je do takrat prepolovilo. Kaj se je z družbo dogajalo po letu 2007, torej v času finančne in gospodarske krize in po aferi Čista lopata, na njeni spletni strani ni navedeno. Hilda Tovšak je postala glavna direktorica Vegrada marca 2001, do takrat je bila v družbi namestnica direktorja, v družbi pa je bila zaposlena 25 let. Njen predhodnik Muharem Belič je Vegrad vodil 19 let. Kot razlog za sporazumno prekinitev delovnega razmerja pa je po poročanju Financ navedel »likvidnostne razmere v Vegradu, ki so zdaj dosti težke«. Ko je Tovšakova pred devetimi leti prevzela vodenje Vegrada, je imel 1200 zaposlenih.
Že leta 2002 se je nova direktorica pohvalila, da je Vegrad presegel načrte. Aprila 2005 je Vegrad z družbo Viator & Vektor podpisal pogodbo o opravljanju strojnih in prevoznih storitev, ki je bila vredna milijardo tolarjev. Avgusta 2007 je Vegrad kupil večinski delež v družbi za proizvodnjo izdelkov iz rib Delamaris. Hkrati je Vegrad pospešeno gradil stanovanja v Ljubljani, Izoli, pa tudi v Zagrebu. »Zdi se, da zadnje čase v Ljubljani, kamorkoli se obrnete, vidite gradbišča, ki so največkrat opremljena z Vegradovimi ograjami in tablami,« so avgusta 2007 ugotavljali v časopisu Finance.
Eden največjih projektov Vegrada je bila takrat gradnja turističnega kompleksa na več kot milijon kvadratnih metrih v hrvaški Savudriji. Novembra 2007 je Tovšakova napovedala začetek gradnje največje stanovanjske soseske v Ljubljani - Celovški dvori. Nato se je zgodila afera Čista lopata, ko so bili pridržani vodilni treh največjih gradbenih podjetij, med katerimi je bila tudi Tovšakova. Oktobra 2008 je bilo objavljeno, da bo ljubljanski župan Zoran Janković z nakupom 200 stanovanj v Celovških dvorih pomagal reševati Vegrad. Čez nekaj dni je NLB Vegradu blokirala račun, kar so v družbi utemeljili z »administrativno napako«. Težave družbe so se od takrat samo še stopnjevale.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.