Darja Kocbek

15. 7. 2010  |  Mladina 28  |  Ekonomija

Izvozna Slovenija

Po deležu izvoznikov smo v vrhu EU

Skoraj v vsakem je kakšen slovenski del

Skoraj v vsakem je kakšen slovenski del
© Borut Peterlin

Slovenska mala in srednja podjetja so med najbolj mednarodno dejavnimi v Evropi, ugotavlja Evropska komisija. V EU je v obdobju od leta 2006 do 2008 izvažalo 25 odstotkov podjetij, v Sloveniji je ta delež dosegel 35 odstotkov. Večja ko je država, manjši je delež majhnih in srednjih podjetij, ki svoje izdelke in storitve izvažajo. Estonija, Danska, Švedska, Češka in Slovenija imajo glede na povprečje EU precej večji delež izvoznikov, ugotavlja komisija. Slovenija je po začasnih podatkih statističnega urada v prvih petih mesecih letos izvozila za 7,19 milijarde evrov blaga, po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa slovenski izvoz pomeni 70 odstotkov BDP.
Andrej Poglajen, pomočnik generalnega sekretarja na obrtno-podjetniški zbornici (OZS) razlaga, da izvoz praviloma teče prek velikih podjetij, seveda pa kar precej malih in srednjih podjetij izvaža tudi neposredno. Problem slovenskih podjetij je, da nimajo dovolj končnih proizvodov za trg. Slovenska podjetja izvažajo veliko sestavnih delov, komponent, zato so odvisna od velikih industrij. Menda skoraj ni avtomobila, narejenega v Evropi, ki ne bi imel vgrajenega vsaj nečesa, kar je bilo izdelano v Sloveniji. Slovenska podjetja industriji v tujini izdelke praviloma dobavljajo prek sistemskih dobaviteljev, podobno je tudi pri storitvah; v glavnem gre torej za posredni izvoz.
Evropska komisija ugotavlja, da je Slovenija država, ki je imela lani med vsemi članicami EU najvišji delež nefinančne javne podpore malim in srednjim podjetjem za spodbujanje mednarodne dejavnosti. Nefinančno podporo je lani prejelo 23 odstotkov mednarodno dejavnih slovenskih malih in srednjih podjetij. Precej slabše se je Slovenija odrezala pri finančni podpori, ki so jo lani za mednarodno dejavnost prejeli štirje odstotki slovenskih majhnih in srednjih podjetij, kar je zadostovalo za 16. mesto med vsemi članicami EU. Na vrhu te lestvice je Avstrija.
Poglajen pojasnjuje, da v nefinančno oziroma mehko podporo sodijo svetovanje, izobraževanje, pomoč pri vodenju, usposabljanje in podobno. Trda oziroma finančna pomoč pa so seveda denar, krediti, garancije in neposredna povratna sredstva. OZS podjetjem lahko pomaga le z mehkimi ukrepi in s pomočjo pri spodbujanju mednarodnih dejavnosti - v zadnjih letih je ena od njenih osrednjih dejavnosti internacionalizacija. V strategiji internacionalizacije ima OZS zapisano, da so zanjo prednostni trgi sosednjih držav, pa tudi držav na območju nekdanje Jugoslavije in Nemčije. Ob pomoči partnerjev iz teh dežel organizirajo poslovna srečanja, predstavitve na sejmih in obiske sejmov. Predstavitve OZS pripravlja skupaj z Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije (Japti), ki za slovenska podjetja na sejmih zakupi predstavitveni prostor. Odgovorov od Gospodarske zbornice Slovenije nismo prejeli.
Evropska komisija ugotavlja, da mala in srednja podjetja, ki so mednarodno dejavna, ustvarjajo več delovnih mest in so bolj inovativna. Na trgih zunaj EU je aktivnih le 13 odstotkov. Za vsako državo je evropska komisija izbrala primer ukrepa v podporo mednarodni dejavnosti malih in srednjih podjetij - izbira za Slovenijo je instrument »izvozno okno«.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.