Vanja Pirc

15. 7. 2010  |  Mladina 28  |  Politika

Kako smo si delili plače

Kako je RTV vodstvenim delavcem nezakonito priskrbela visoke odpravnine, konkurenčne klavzule in visoka nezgodna zavarovanja

Jože Možina, Anton Guzej in Vinko Vasle

Jože Možina, Anton Guzej in Vinko Vasle
© Borut Krajnc

V informativnem programu TV Slovenija, ki ga vodi Rajko Gerič, so v teh dneh presenetili z odločitvijo, da bodo jeseni zamenjali termin predvajanja informativne oddaje Tednik. Oddaja, ki že 28 let vsak četrtek prinaša zgodbe o težavah malih ljudi, bo po novem na sporedu ob ponedeljkih zvečer, v dosedanjem terminu informativne oddaje Polemika. Ta oddaja, v kateri razpravljajo o aktualnih političnih temah, pa se seli v dosedanji Tednikov termin. Na RTV pravijo, da so se za zamenjavo odločili, ker naj bi bilo »aktualno pogovorno oddajo nemogoče ustrezno pripraviti v ponedeljek«.
Da so se na nacionalki odločili zamenjati termine omenjenih oddaj, je najverjetneje najbolj presenetilo ustvarjalce Tednika. Ta je namreč skoraj tri desetletja zasedal četrtkov večerni termin, ves ta čas pa mu je uspelo ohranjati stik z gledalci, saj je še vedno najbolj gledana informativna oddaja TV Slovenija. A TV Slovenija, kot kaže, zdaj cilja na še večjo gledanost. Nedavno je pompozno napovedala, da je informativni program okrepila s prebežnikoma in nekdanjima ključnima človekoma izrazito rumene informativne oddaje Svet na Kanalu A Bojanom Travnom in Urošem Slakom, in čeprav so njun prihod sprva skrivali, se je na koncu izkazalo, da se po letih odsotnosti, v katerih jima je uspelo na komercialnih POP TV in Kanalu A s svojimi oddajami pritegniti zavidljivo število gledalcev, na nacionalko vračata ravno zato, da bi jima podobno uspelo z oddajo Polemika. Tej se zdaj obetata novo ime (delovno ime je za zdaj Pogledi Slovenije) in novi termin, prav tisti, ki ga je nekoč na POP TV zasedala Slakova razvpita debatna oddaja Trenja. In ker je ta vzdrževala visoko gledanost s pogosto etično vprašljivimi metodami, so se že pojavili očitki o rumenizaciji javne RTV. Ta se, namesto da bi negovala svoje osnovno poslanstvo RTV-javnega servisa, zadnja leta v informativnem in razvedrilnem programu že tako ali tako redno bije s komercialnimi televizijami.
RTV zadnja leta seveda ni deležna le očitkov o rumenizaciji. Deležna je tudi očitkov o prevelikem vplivu politike na RTV-hišo, ki jih je formaliziral sedanji, Grimsov zakon o RTV, pa tudi očitkov o netransparentni in neodgovorni porabi nacionalkinih sredstev. Če je doslej največ kritik letelo na razsipno porabo sredstev, ki jih ima RTV rezervirana za razvojne projekte, vodstvo pa jih je kljub temu množično porabljalo za program, in to za oddaje, kot so Piramida, Na zdravje ter dragi nadaljevanki Strasti in Bratu brat, ki sta propadli po le treh mesecih predvajanja, so zdaj na udaru pogodbe, ki bi lahko nekaterim izbranim RTV-jevim sodelavcem konkretno napolnile denarnice. Najnovejše razkritje je povezano s Travnom in Slakom. Po naših informacijah naj bi z nacionalko podpisala triletno pogodbo, po kateri naj bi prejemala zavidljivih 4500 evrov bruto na mesec, k čemur je treba najverjetneje prišteti še dodatke.
Še bistveno bolj so trenutno na udaru ogromne odpravnine, ki si jih je za primer, če bi bilo predčasno razrešeno s položajev, priskrbelo vodstvo RTV. Ob razkritju Dela je sprva kazalo, da ima takšno sporno pogodbo oziroma anekse k pogodbi podpisane le generalni direktor RTV Anton Guzej, ki se mu je mandat sicer že iztekel in zdaj opravlja funkcijo v. d. generalnega direktorja. A izkazalo se je, da so imeli sporna določila v pogodbah o zaposlitvi in aneksih vsi vodstveni delavci RTV. Sprva so poskušali to prikriti, saj so takšne odpravnine v nasprotju z vladno odredbo, po kateri so poslovodnim osebam in članom uprav dovoljene odpravnine v višini največ šestih plač, na koncu pa jim ni preostalo drugega, kot da priznajo, da so ravnali mimo predpisov. Pri tem ne gre pozabiti, da je RTV v svojih informativnih oddajah sama pogosto kritizirala previsoke plače gospodarstvenikov in nosilcev javnih funkcij.
Nadzorni odbor RTV je konec junija ugotovil, da pogodbe vodilnih delavcev res »niso bile skladne z zakonodajo in običaji v javnih zavodih«, vodstvo je moralo pripraviti nove pogodbe, vodilni delavci pa so se morali pisno zavezati, da ne bodo uveljavljali pravic iz spornih pogodb in aneksov. A kaj je pravzaprav pisalo v njih? Čemu so se morali odpovedati? Guzeju bi z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, sklenjenim leta 2008, ko so se bližale volitve in se je zaradi napovedane menjave oblasti najverjetneje zbal izgube položaja, ob predčasni razrešitvi brez krivdnih razlogov pripadlo 24 povprečnih plač odpravnine. Če bi bil razrešen krivdno in bi sodišče ugotovilo nezakonitosti, bi mu pripadla trikrat tolikšna odpravnina. Zanimiva je tudi določba, da bi mu morala RTV v primeru krivdne ali nekrivdne razrešitve zagotoviti novo delovno mesto v 55. plačnem razredu. Takšno delovno mesto bi mu morali zagotoviti tudi, če bi oddelal mandat do konca. Če pa bi to delovno mesto odklonil, bi mu pripadla odpravnina v višini 24 povprečnih bruto plač z vsemi dodatki.
Kot je razvidno iz pogodb in aneksov, ki nam jih je uspelo pridobiti v uredništvu, sta bila na las podobnih ugodnosti deležna tudi direktor Radia Slovenija Vinko Vasle in direktor TV Slovenija Jože Možina, le da bi jima morala RTV v primeru razrešitve zagotoviti novo delovno mesto v 52. plačnem razredu. Vse te določbe so zdaj umaknjene iz njihovih pogodb, prav tako določbe o konkurenčnih klavzulah in visokih nezgodnih zavarovanjih. Nadzorniki nepravilnosti niso ugotovili le pri vodilni trojici, temveč tudi v aneksu k pogodbi o zaposlitvi Guzejevega pomočnika Marka Fillija in pomočnice Cvetke Žirovnik (v delu, ki se je nanašal na predčasne razrešitve) ter pomočnika direktorja TV Slovenija Igorja Pirkoviča in odgovornega urednika informativnega programa TV Slovenija Rajka Geriča (v delu, ki se je nanašal na višino plače po preteku mandata).
Ob vseh teh razkritjih se morda ne zdi več nenavadno, zakaj se sedanje vodstvo RTV tako trdno oklepa položajev, čeprav se jim ti zaradi številnih vprašljivih potez iz minulih let nedvomno majejo. Guzejev mandat se je že davno iztekel, prav tako mandata Vasleta in Možine, a še vedno so na položajih. Programski svet RTV je nedavno na javnem razpisu sicer izbral novega generalnega direktorja, in sicer dosedanjega Guzejevega pomočnika za tehniko, investicije in inženiring Fillija, vendar se je Guzej temu uprl zaradi postopkovnih nepravilnosti. Sodišče mu je dalo prav, RTV pa ga je morala ponovno imenovati za v. d. generalnega direktorja. Pomenljivo je, da je bila ena prvih odločitev, ki jih je sprejel po vrnitvi na položaj, preklic razpisnih postopkov za imenovanje Vasletovega in Možinovega naslednika. Tudi direktorja radia in televizije torej za zdaj ostajata na položajih, čeprav le kot vršilca dolžnosti. Bolj kot to pa je presenetil podatek, da je Guzej po vrnitvi na položaj na lastno pest sklenil pogodbo o snemanju 200 epizod trajajoče nove marketinške oddaje Kolo sreče, čeprav bi pri tem potreboval soglasje programskega sveta.
Prva trojka nacionalke se bo morala s sprejetjem novega zakona o RTV, ki je zdaj v parlamentarni proceduri, dokončno posloviti od položajev. Kljub vsemu pa se ji ni treba bati, da bi pristala na cesti. V Možinovem primeru to ni nenavadno, saj je bil prej dolgoletni novinar TV Slovenija in ima z nacionalko že leta sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V Guzejevem in Vasletovem primeru pa to ni tako samoumevno. Guzej je pred prihodom na RTV vodil Avto Celje, Vasle pa je bil namestnik odgovorne urednice revije Jana. A ko sta pred štirimi leti kot direktorja prestopila prag RTV, sta nemudoma dobila zaposlitev za nedoločen čas. Pozor, RTV ju ni bila dolžna zaposliti za nedoločen čas, saj sta zasedla funkciji z omejenim, le štiriletnim mandatom. Novinarji informativnih programov RTV medtem na redno in dolgotrajno zaposlitev pogosto čakajo leta. Mnogi so morali trajnejšo obliko zaposlitve celo iztožiti od RTV, nekateri pa so nacionalko med bitko raje zapustili.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.