Darja Kocbek

22. 7. 2010  |  Mladina 29  |  Ekonomija

Evroguljufije

Pregled delovanja Evropskega urada za boj proti goljufijam

Nenamenska poraba

Nenamenska poraba
© Borut Peterlin

Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) je lani preiskoval dva primera iz Slovenije. Z 68 primeri je na prvem mestu po številu primerov Bolgarija, nobenega primera suma goljufije pa Olaf konec lanskega leta ni imel odprtega na Danskem in Finskem. V letu 2009 je dobil 666 informacij o sumu nepravilnosti, od tega 5 iz Slovenije, a pri nas ni odprl nobene nove preiskave, piše v pravkar objavljenem poročilu. Katera dva primera preiskujejo v Sloveniji, nam ni uspelo izvedeti. Da bi ponazorili, s kakšnimi primeri se Olaf ukvarja, so v poročilu navedli nekaj vzorčnih goljufij.
Preiskujejo, denimo, primer tovarne, ki naj bi jo dogradili s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF) na enem od manj razvitih območij v EU. Investitorji so opremo, ki naj bi bila narejena v Luksemburgu, po prenapihnjenih cenah kupili v Avstriji in v procesu dobave izvedli različne finančne transakcije; tako naj bi ustvarili vtis, da so investirali lasten denar, dejansko pa niso plačali niti evra. Namesto obljubljenih 100 so zagotovili le nekaj delovnih mest, avstrijski prodajalec opreme pa je šel takoj po izvedbi posla v stečaj. Velik del denarja je izginil na računu v eni od davčnih oaz. Olaf je zahteval vrnitev dveh milijonov evrov, kolikor so investitorji dobili iz ERDF, v Avstriji in Italiji pa so uvedli kazenske postopke.
Urad preiskuje tudi sum sistemske goljufije pri predpristopni pomoči Sappard državam kandidatkam za vstop v EU. V Bolgariji preiskuje goljufije pri porabi pomoči EU za gradnjo tovarn za predelavo mesa. V preiskavo so vključene tudi druge države članice, od nemških carinskih služb so v Olafu na primer dobili informacijo o previsokih cenah opreme za tovarne v Bolgariji. V petih državah članicah je Olaf s pristojnimi organi že uvedel preiskave, v sedmih pa še teče postopek preverjanja, ali so se goljufije dogajale tudi tam.
Leta 2005 je zaradi korupcije v Ugandi zaprl vrata Globalni sklad, prek katerega je EU namenjala razvojno pomoč državam v razvoju. V prvi polovici leta 2009 je višje sodišče v Ugandi vpletenim v korupcijo in goljufije izreklo prve zaporne kazni od pet do deset let. Nadaljnjih 45 primerov mora še rešiti. Na zaporno kazen je bil obsojen tudi nekdanji evropski poslanec (menda je to Britanec Tom Wise), ker so mu dokazali, da je v letu dni v žep načrtno pospravil 40 tisoč evrov, za katere je prikazoval, da jih je plačal asistentu.
V lanskem letu so v Olafu namenili posebno pozornost evropskim agencijam, ki delujejo v različnih državah članicah in jih je toliko, da za nekatere v Bruslju sploh ne vedo več, ali še obstajajo in kaj dejansko delajo. Ker EU vse več nalog prenaša na te agencije, se povečuje tudi možnost za goljufije in korupcijo, opozarjajo v Olafu. Odkrili so več tovrstnih primerov, zlasti takoj po začetku delovanja agencij. To opozorilo je pomembno tudi za Slovenijo, saj je letos v Ljubljani začela delovati prva evropska agencija - Agencija za sodelovanje evropskih regulatorjev energetskih trgov (Acer).

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.