29. 7. 2010 | Mladina 30 | Ekonomija
Razmah evrokracije
Države varčujejo, evropske institucije zapravljajo
Uradniki in funkcionarji Evropske unije, ki od vlad držav članic zahtevajo varčevanje in reforme s podaljševanjem delovne dobe, zamrzovanjem pokojnin in dvigovanjem davkov, ustanavljajo vedno nove evropske agencije in urade ter zahtevajo več denarja za evropski proračun. Eden od visokih uradnikov je na nedavnem pogovoru s skupino novinarjev po poročanju spletnega portala EU Observer dejal, da bi morala biti prva naloga EU prekinitev prakse, po kateri nove institucije rastejo kot gobe po dežju, saj v resnici niso potrebne.
Nova služba za zunanje zadeve (EEAS) naj bi bila proračunsko nevtralna, a zanjo v prihodnjem letu že načrtujejo novo varnostno službo, nov vstop za visoke goste. »To je tipična institucija, ki bo pobrala še več denarja,« se je razburjal visoki uradnik. V letu 2011 naj bi se administrativni stroški za vse evropske institucije po njegovih podatkih povečali za 4,4 odstotka, na 8,3 milijarde evrov.
Patrizio Fiorilli, tiskovni predstavnik evropskega komisarja za finančno programiranje in proračun, je za Mladino pojasnil, da odkar je evropska komisija konec aprila predstavila predlog proračuna za leto 2011, od novinarjev dobiva enaka vprašanja. Njegov odgovor je vedno enak: razložijo postopek, po katerem se sprejema proračun EU. Evropska komisija posreduje predlog ter ga pošlje v obravnavo in sprejem na svet EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice, ter v evropski parlament. »Ko je predlog proračuna na svetu EU, so vlade držav članic oziroma pristojni ministri, tudi slovenski, tisti, ki ga preučijo in povedo, kaj podpirajo in čemu nasprotujejo ter predstavijo svoje predloge. Enako velja za evropski parlament, katerega člani so tudi slovenski poslanci,« pojasnjuje Fiorilli. Vseskozi je tako, da hočejo države članice zmanjšati izdatke, poslanci evropskega parlamenta pa zahtevajo več denarja. Letos gotovo ne bo drugače. Oktobra se bodo začela posvetovanja, ki trajajo tri tedne, in takrat bo treba najti kompromis.
Na očitke o ustanavljanju vedno novih institucij pa Fiorilli odgovarja, da so te pač predvidene v lizbonski pogodbi, ki so jo potrdili voditelji vseh 27 članic EU in vlade vseh članic; tudi ratificirale so jo vse države članice. »Če lizbonska pogodba predvideva ustanovitev novega telesa, novega urada ali agencije, je to treba narediti. Teh določb pogodbe ni mogoče preprosto neupoštevati,« razlaga tiskovni predstavnik.
A vendarle evropska diplomatska služba ne bi smela povzročiti dodatnih stroškov. »Res je, lizbonska pogodba določa, da bi morala biti proračunsko nevtralna, a kakor razumem, najbrž ne bo tako. Povsem razumemo, da razmere danes niso enake, kot so bile ob podpisu pogodbe, zato je pri odločanju treba razmišljati pragmatično in realistično ob upoštevanju posledic krize,« je dejal Fiorilli. Komisar za finančno programiranje in proračun Janusz Lewandowski pa pravi, da je rešitev fleksibilnost in kakovost porabe, ne krčenje proračuna.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.