Fantomski imperij

Zakaj je ameriški varnostno-obveščevalni sektor prevelik, da bi smel propasti, zakaj je vojna v Afganistanu izgubljena in zakaj bi se morala slovenska vojska iz Afganistana takoj umakniti

Po razkritih rečeh o ameriškem skrivnostnem varnostno-obveščevalnem imperiju se postavlja vprašanje, kaj slovenska vojska počne v Afganistanu. Ali res samo patruljira in pomaga lokalnim prebivalcem? (na sliki slovenski vojaki v Afganistanu)

Po razkritih rečeh o ameriškem skrivnostnem varnostno-obveščevalnem imperiju se postavlja vprašanje, kaj slovenska vojska počne v Afganistanu. Ali res samo patruljira in pomaga lokalnim prebivalcem? (na sliki slovenski vojaki v Afganistanu)
© slovenska vojska

Dobro veste, kaj ameriška desnica očita Baracku Obami: da je prikriti socialist in komunist, ki skuša Ameriko odpeljati v socializem - ali pa celo v komunizem. Zdaj se je to tudi zares zgodilo, Amerika je uradno prešla v socializem. Še več, v komunizem. Kateri državi gresta Ameriki najbolj na živce? Kateri državi Amerika najbolj prezira? Kateri državi utelešata to, kar Amerika noče biti? Točno, Kuba in Severna Koreja. Toda Amerika se je zdaj prelevila prav v Kubo in Severno Korejo. In da bi bila ironija popolna, se v Kubo in Severno Korejo ni prelevila pod Obamo, ampak že pod malim Bushem - že pod desnico potemtakem. Ali bolje rečeno: Bush je na 11. september resda odgovoril z napadom na Afganistan in Irak, toda obenem je odgovoril tudi s tajno vpeljavo komunizma. Vsaj tako bi lahko sodili po seriji treh eksplozivnih člankov, ki jih je - pod naslovom Top Secret America - nedavno objavil Washington Post, časopis, ki je na začetku sedemdesetih let razkrinkal »Watergate«, Nixonovo zasebno, tajno, strogo zaupno državo-v-državi, podtalno, zarotniško, senčno, fantomsko, zelo razvejeno in zelo protiustavno mrežo vzporedne oblasti, s katero je skušal vse bolj paranoidni in vse bolj grandomanski Nixon nadzorovati svoje politične nasprotnike, disidente in civilno družbo.
Jasno, Nixonu je potem ta »tajni svet« zrasel čez glavo - in počil. Podobno je zdaj: Ameriki je njen »tajni svet« zrasel čez glavo, »onstran nadzora«, kot pravi Washington Post. »Strogo zaupni svet, ki ga je vlada ustvarila kot odgovor na teroristične napade 11. septembra 2001, je postal tako velik, tako neobvladljiv in tako skrivnosten, da nihče ne ve, koliko stane, koliko ljudi je v njem zaposlenih in koliko programov vsebuje oz. koliko agencij opravlja isto delo.« Ameriška vlada je devet let metala nepregledne in neomejene količine denarja v razraščanje masivnega sistema, strogo zaupnega kolosa, varnostno-obveščevalnega behemota, ki je povsem fantomski, skrit pred očmi javnosti ter po enormnosti podoben nekdanjemu sovjetskemu in zdajšnjemu severnokorejskemu varnostno-obveščevalnemu sistemu in naj bi Ameriko varoval pred vsemi nevarnostmi, pred teroristi in drugimi silami Zla. Toda ta strogo zaupni sistem je tako hobotniški, tako nepregleden in tako neobvladljiv, da je vprašanje, ali je sploh še učinkovit in ali sploh še lahko opravlja svojo funkcijo - varovanje Amerike. Očitno je res ravno nasprotno: strogo zaupni sistem, ki naj bi Ameriki jamčil absolutno varnost in ki je en passant ustvaril »alternativno geografijo Amerike«, je začel varnost same Amerike ogrožati.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.