Darja Kocbek

 |  Mladina 31  |  Ekonomija

Ukinitev državne pomoči za premogovnike?

Premogovnik Trbovlje-Hrastnik dobiva državno pomoč za zapiranje

Predsednik republike Danilo Türk v Premogovniku Velenje

Predsednik republike Danilo Türk v Premogovniku Velenje
© Borut Peterlin

V Sloveniji poteka razprava, ali dograditi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki je povezan s kopanjem premoga v Premogovniku Velenje. Vlada je dobila dovoljenje evropske komisije za podaljšanje obratovanja Rudnika Trbovlje-Hrastnik v zapiranju (RTH) do konca letošnjega leta. Evropska komisija pa je predložila uredbo,v kateri predlaga, da bi v EU morali do 15. oktobra 2014 zapreti vse premogovnike, ki dobivajo državno pomoč. Če se bodo s tem predlogom strinjale tudi države članice EU, ki bodo o uredbi odločale v okviru sveta EU, in bodo z njim soglašali poslanci evropskega parlamenta, bodo po 15. oktobru 2014 v EU poslovali le premogovniki, ki so rentabilni brez državne pomoči.
Premogovnika Velenje, katerega premog uporablja Termoelektrarna Šoštanj, ni na seznamu premogovnikov, ki dobivajo državno pomoč na podlagi sedanje uredbe EU, katere veljavnost se izteče konec letošnjega leta. Po podatkih raziskave EBRD v tem rudniku ni več dovolj zalog premoga za celotno obdobje obratovanja šestega bloka (TEŠ 6), če bo ta dograjen. Če je res, kar ugotavlja raziskava EBRD, bo šesti blok TE Šoštanj, če bo dograjen, kuril tudi uvoženi premog. Ta premog najbrž ne bo evropski. Leta 2008 je proizvodnja premoga v EU namreč znašala 147 milijonov ton, kar je le 2,5 odstotka svetovne proizvodnje, zato več kot polovico premoga za termoelektrarne članice EU uvozijo. Največji svetovni proizvajalci premoga so Kitajska, ZDA, Indija, Avstralija in Rusija, navaja evropska komisija.
V Rudniku Trbovlje-Hrastnik v zapiranju kopljejo premog za Termoelektrarno Trbovlje (TET). Če bi RTH morali zapreti že konec lanskega leta, kot predvideva veljavni zakon, bi morali zapreti tudi TET. Dovoljenje evropske komisije za podaljšanje obratovanja RTH Slovenija potrebuje, ker je financiranje izkopa in zapiralnih del v skladu z evropskimi predpisi državna pomoč. Vladna delegacija pod vodstvom generalnega direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača je septembra lani predstavnikom evropske komisije v Bruslju razložila, da RTH in TET ni mogoče zapreti iz energetskih, pa tudi socialno-ekonomskih razlogov. Vlada namerava evropski komisiji predlagati, da bi RTH smel poslovati do konca leta 2012. Komisija bo ta predlog lahko odobrila, če bo sprejeta uredba o državnih pomočeh premogovnikom do 15. oktobra 2014, ki jo je ravnokar predlagala.
Po podatkih evropske komisije v EU največ državne pomoči rudnikom zagotavljata Nemčija in Španija. Namesto na subvencioniranje nerentabilnih rudnikov se morajo države članice po mnenju evropske komisije zdaj osredotočiti na socialne in okoljske posledice zaprtja rudnikov, prav tako je treba pripraviti programe šolanje in usposabljanje rudarjev za druge poklice.
Največja proizvajalka premoga v EU je Poljska, kjer ga nakopljejo kar polovico v EU. V EU premogovništvo zdaj zagotavlja okrog 100 tisoč delovnih mest, od tega okrog polovico v sektorjih, ki so s premogovništvom povezani. Pred dvema letoma so države članice premogovnikom zagotovile državno pomoč v višini 2,9 milijarde evrov, kar je za več kot polovico manj kot leta 2003.
Nemčija, ki v termoelektrarnah pridobi 40 odstotkov vse električne energije, že ima svoj nacionalni načrt za zaprtje premogovnikov do leta 2018.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.