Darja Kocbek

 |  Mladina 31  |  Politika

Kje je strategija?

Če slovenska podjetja dobijo velike posle, kot je tisti v Libiji, je treba zagotoviti, da bodo za te projekte uporabljeni tudi materiali, narejeni v Sloveniji, in slovensko znanje

Vse za slovenske izvoznike: Borut Pahor je na obisku v Libiji obdaroval libijskega predsednika.

Vse za slovenske izvoznike: Borut Pahor je na obisku v Libiji obdaroval libijskega predsednika.
© Bobo

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy ne gre na obisk v tujo državo, dokler vsaj ena pomembna poslovna pogodba ni pripravljena za podpis. Nemška kanclerka Angela Merkel je nemškim podjetjem, tik preden je odšla na dopust, pomagala odpirati vrata na Kitajskem. Zaradi negotovosti pri okrevanju evropskega gospodarstva voditelji članic EU za svoje gospodarstvo na splošno skušajo odpirati vrata na hitro rastočih trgih. Predsednik države Danilo Türk in predsednik vlade Borut Pahor prav tako pogosteje potujeta z gospodarskimi delegacijami, tuji voditelji z gospodarskimi delegacijami prihajajo v Slovenijo. Slovenskih gospodarskih delegacij je v prvem polletju letos odšlo v tujino 10, v Slovenijo pa je prišlo 12 tujih gospodarskih delegacij; v njih so bili udeleženci iz 900 podjetij. Do konca leta bo odšlo v tujino še 18 delegacij.
Aleš Cantarutti, direktor Centra za konkurenčnost pri Gospodarski zbornici Slovenije, ugotavlja, da so slovenska podjetja prisotna na premalo trgih, preveč se osredotočajo na neposredno soseščino, to je v krogu približno 1000 kilometrov iz Ljubljane. Toda na GZS kljub temu menijo, da je zelo pomembno krepiti prisotnost na zahtevnih zahodnoevropskih trgih in trgih Severne Amerike, predvsem zaradi prenosa znanja in dobrih praks. »Zato so delegacije, ki jih organiziramo, majhne in osredotočene na določene sektorje in določene panoge. Velikokrat slišimo, da bo Slovenija vstopni trg za območje nekdanje Jugoslavije in Balkan. Po našem mnenju smo za to že prepozni, prehitevajo nas Avstrijci in Grki,« pojasnjuje Cantarutti. V trge na Balkanu bodo slovenska podjetja morala vlagati, da bodo sedanjo vlogo lahko obdržala, težko pa bodo širila svoje tržne deleže. Avstrijska gospodarska zbornica ima na primer 800 zaposlenih, od tega jih 600 dela na tujih trgih, samo v Ljubljani pa ima osem ljudi, ki se ukvarjajo s promocijo avstrijskega gospodarstva v Sloveniji.
GZS predlaga Darji Radić, da bi Slovenija uporabila nekaj orodij in sistemov, ki jih pri promociji svojega gospodarstva v tujini uporabljajo Avstrijci. Predlagajo na primer, da bi izvozniki določen del od prometa, ki ga ustvarijo na tujih trgih, namenili za internacionalizacijo gospodarstva oziroma za spodbujanje širjenja slovenskega gospodarstva na tujih trgih. Zdaj za to namreč ni na voljo dovolj denarja. Zgled je Sloveniji lahko tudi Portugalska; njeno gospodarstvo je bilo pred krizo še bolj kot slovensko odvisno od evropskih trgov, zdaj pa so podjetja našla nove trge v Afriki, ki pomenijo že 20 odstotkov njihovega izvoza. Tam imajo seveda v primerjavi s Slovenijo pomembno prednost - nekdanje kolonije, toda Slovenija bi po enakem modelu lahko izkoristila povezave iz časov gibanja neuvrščenih. Aleš Cantarutti pravi, da se Indijci časov, ko je to gibanje še živelo, zelo radi spominjajo. Podobno velja za nekatere afriške države. »Ne smemo kot noji dati glavo v pesek in govoriti, da je to zgodovina, ki nas ne zanima več,« pravi sogovornik.
GZS je v prvem polletju letos skupaj z Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije (Japti) organizirala predvsem obiske delegacij v države, kjer Slovenija išče finančne vlagatelje. »Če slovenska podjetja dobijo velike posle, recimo na področju gradbeništva v Libiji, je naša naloga zagotoviti, da bodo za te projekte uporabljeni tudi materiali, ki so narejeni v Sloveniji, in da bo uporabljenega čim več slovenskega znanja,« pojasnjuje Aleš Cantarutti. GZS novi gospodarski ministrici zato predlaga uvedbo slovenskih hiš; to so točke oziroma mesta, kjer bi ljudje, ki dobro poznajo podjetja in trge, podjetjem eno leto pomagali pri iskanju poslov in začetku delovanja na tujem. Eno leto je namreč dovolj dolga doba, da je mogoče ugotoviti, ali bo podjetju na trgu uspelo ali ne.
Pomembna država za slovenska podjetja je Izrael, ki je med najboljšimi primeri za razvoj in uporabo tehnologij za izrabo obnovljivih virov energije, pa tudi za čiščenje voda in za nanotehnologijo. Novembra je predviden obisk predsednika vlade z gospodarsko delegacijo z 10 do 15 ljudmi. »V Sloveniji imamo na področju nanotehnologije kar močna podjetja, to je ena od panog prihodnosti. Izrael kot vodilna država na tem področju lahko pokaže, kaj počnejo najboljši na svetu, seveda pa je cilj tega obiska skleniti tudi kakšen posel. Če bo uspelo slovenskim podjetjem prodajati na razvite trge in bodo tam konkurenčna, potem ne bodo imela težav priti tudi na trge najhitreje rastočih držav, kot so Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska (BRIK),« pripoveduje Aleš Cantarutti. Izrael enako kot Švica na osnovi pogodbe uspešno sodeluje tudi pri projektih, ki jih v okvirnem programu za znanost in raziskave financira Evropska unija.
Da so tudi srednja in majhna podjetja lahko uspešna in na razvitih tujih trgih lahko dosežejo pomembne deleže, dokazuje podjetje Bisol. Proizvaja sisteme za izrabo sončne energije in ima v Belgiji kar 20-odstotni tržni delež. »To je mlado podjetje, deluje v pravi panogi, je inovativno, se razvija, in takšnih primerov si lahko želimo samo še več. Bisol je primer, kako slovenska podjetja lahko uspejo na zahtevnih tujih trgih,« se strinja Cantarutti.
V družbi Instrumentation Technologies iz Solkana že od leta 2007 razlagajo, da vključitev Slovenije v vrhunske projekte, kot je FAIR (mednarodni center pospeševalnikov za snope ionov in antiprotonov), omogoča sodelovanje slovenskim podjetjem, ki še nimajo referenc, na zahtevnih mednarodnih projektih. Prek sodelovanja v takšnih projektih jih lahko pridobijo, znanstvenikom pa vključitev Slovenije omogoči, da lahko za svoje raziskave uporabljajo raziskovalno infrastrukturo, do katere sicer ne bi mogli priti. Ta projekt je namreč eden od 44-ih v okviru načrta EU za investicije v skupno raziskovalno infrastrukturo (ESFRI).
Za področje logistike je GZS že lani organizirala obisk gospodarske delegacije v Singapurju in Maleziji; v njej so bili predstavniki koprskega pristanišča, železnice in letališča. Ta obisk je bil uspešen, zato zbornica gospodarskemu ministrstvu predlaga, naj takšne nastope še bolj podpre. »V mislih imamo recimo Bližnji vzhod in gradbeni inženiring, to je pohištvena industrija, proizvajalci opreme za dom na splošno. Gradbeništvo na Bližnjem vzhodu kljub krizi cveti, zato je nujno treba predstaviti celotno ponudbo slovenskega gospodarstva na tem področju. Tam nikogar ne zanima samo en stol, nihče ne bo kupil samo ene pipe, zanima jih celotna ponudba, in to nam manjka, tega potrebujemo več,« navaja Cantarutti.
Do konca leta bodo predstavniki podjetij lahko v okviru gospodarske delegacije potovali s predsednikom države in predsednikom vlade v New York, kjer bodo tema zelene tehnologije in obnovljivi viri energije, pa tudi v Armenijo in na Ciper, v Turčijo in Indijo. Termina obiskov v Združene arabske emirate in Rusijo še nista potrjena. Precej zanimanja podjetij je tudi za Brazilijo, a je z obiskom treba zaradi volitev počakati na prihodnje leto.
Ko govorimo o državah na območju nekdanje Sovjetske zveze, pa tudi o Kitajski, so gospodarske delegacije, ki jih povabita s seboj predsednik države in predsednik vlade, ključne. V teh državah je namreč politika tista, ki odpira vrata gospodarstvu. Na tak način je Iskratel novembra lani dokončno dobil posel v Azerbajdžanu. V državah, kjer je politika tesno prepletena z gospodarstvom, GZS vidi ključno vlogo gospodarske diplomacije, saj diplomati gospodarstvu odpirajo vrata na ministrstvih.
Nekatera podjetja dobijo posle tudi prek tujih partnerjev. Tak primer je Svea, ki je dobila posel v Indiji. Za to državo so takšne povezave po njegovih besedah zlata vredne, saj je njen trg zelo velik in raznolik.
Ministrstvo za zunanje zadeve je pred nekaj meseci objavilo, da bo ena ključnih nalog slovenske diplomacije gospodarska diplomacija, a hkrati na nekaterih veleposlaništvih zaradi varčevanja ukinja mesto gospodarskega atašeja. Poleg tega ni jasne meje med nalogami, ki so si jih v okviru gospodarske diplomacije zastavili na ministrstvu za zunanje zadeve, in načrti ministrstva za gospodarstvo za internacionalizacijo gospodarstva. Med uradniki obeh ministrstev je čutiti rivalstvo. Zato se dogaja, da se posamezni dogodki podvajajo, podjetja dobivajo z obeh ministrstev o isti zadevi različne razlage in podobno. Podjetja od zunanjega ministra Samuela Žbogarja in ministrice za gospodarstvo Darje Radić pričakujejo, da bosta čim prej sedla skupaj in poskrbela za odpravo teh začetnih težav.
Po podatkih GZS 24 odstotkov slovenskih izvoznikov svoje blago in storitve prodaja na trgu EU. Slovenska podjetja so lani 69,9 odstotka blaga in storitev izvozila v EU. Na trgih na območju nekdanje Jugoslavije je 84 odstotkov slovenskih izvoznikov, lani pa so ustvarili 17 odstotkov vsega izvoza.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.