Darja Kocbek

12. 8. 2010  |  Mladina 32  |  Ekonomija

Podražitev kruha ne grozi le Slovencem

V Sloveniji se bo kruh predvidoma podražil za 10 do 15 odstotkov, v Avstriji za 7 odstotkov, v Nemčiji za 2 do 5 centov

Luksuzni proizvod?

Luksuzni proizvod?
© Borut Peterlin

Pekarne v Sloveniji nameravajo zaradi višjih cen pšenice, elektrike, plina, nafte in visokih stroškov dela podražiti kruh. Za zdaj so podražitev potrdili v Žitu in Pekarni Blatnik, kjer pravijo, da bodo cene dvignili za 10-15 odstotkov. Trgovci se nameravajo o dvigu cen kruha večinoma odločati v drugi polovici avgusta. Kupci bodo dvig cen kruha občutili oktobra ali novembra. Če se bo kruh podražil, bo povprečen Slovenec za kruh na leto potreboval 10 evrov več kot zdaj.
V Sloveniji je več kot 400 pekarn, ki na leto spečejo okrog 135 ton kruha in pekovskega peciva. Več kot polovico ga zamesijo v velikih industrijskih pekarnah, med katerimi ima največji tržni delež Žito - prek povezanih družb okrog 30 odstotkov. Prebivalec Slovenije je po statističnih podatkih pred 10 leti na leto pojedel 70 kilogramov kruha, zdaj ga poje le še 60 kilogramov. Prej ga je zvečer ostalo na policah 3 do 4 odstotke, zdaj že okrog 15 odstotkov, kar na leto znese 15 tisoč ton. Hkrati ko peki povečujejo ponudbo kruha, kar seveda dodatno stane, imajo vse večje stroške tudi s kruhom, ki ga ne morejo prodati. Ti stroški so eden od pomembnih razlogov, da je kruh v Sloveniji vse dražji.
Podražitve kruha zaradi dviga cen pšenice, ker bo letina v Rusiji zaradi požarov in suše nižja od pričakovane, napovedujejo tudi v Nemčiji. Potrošniki tam lahko pričakujejo podražitve kruha od dva do pet centov, a tako kot v Sloveniji bodo peki in trgovci tudi tam dokončno odločitev sprejeli v prihodnjih tednih.
V Avstriji v jeseni napovedujejo podražitev kruha za povprečno sedem odstotkov. Francoski rogljički se bodo zaradi podražitve čokolade za 50 odstotkov podražili bolj kot žemlje. Tudi tisti Avstrijci, ki kruh pečejo doma, se podražitvi ne bodo mogli izogniti, saj se bo podražila tudi moka. Kot razloge za podražitev kruha v Avstriji poleg slabše žetve v Rusiji, Ukrajini in Avstraliji navajajo tudi slabšo letino doma. Cena pšenice se je v mesecu dni na svetovnih borzah dvignila s 140 na več kot 220 evrov za tono, čeprav so skladišča menda polna. To pomeni, da je podražitev pšenice bolj posledica nervoze kot slabše letine od pričakovane, pojasnjujejo analitiki v Avstriji.
Rekordne cene za hlebec kruha napovedujejo v Veliki Britaniji, čeprav ta država iz Rusije uvozi zelo malo pšenice, uvozi pa tako rekoč vso moko, iz katere britanski peki pečejo kruh. Britanski trgovci napovedujejo podražitev hlebca za 10 penijev, kar pomeni, da bo nova cena po podražitvi dosegla 1,29 funta za hlebec. Zdaj je cena zanj 1,19 funta, pred petimi leti so morali Britanci za hlebec kruha odšteti 65 penijev. Do zdaj so Britanci najdražji kruh kupovali poleti 2008, ko je hlebec stal 1,27 funta.
Ker je predsednik ruske vlade Vladimir Putin napovedal prepoved izvoza žita od 15. avgusta do konca leta, čeprav ima Rusija v skladiščih dovolj zalog, podražitve kruha po oceni analitikov čakajo vse Evropejce, pa tudi Američane. Rusija je največja izvoznica žita na svetu, njen izvoz znaša četrtino vsega svetovnega izvoza. Putin je pojasnil, da mora ruska vlada preprečiti podražitev živil doma, ohraniti mora število glav živine in zagotoviti ustrezne zaloge žita za prihodnje leto. Putin je menda uvedbo prepovedi izvoza žita predlagal tudi Kazahstanu in Belorusiji, ki sta prav tako pomembni izvoznici.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.