Peter Petrovčič

19. 8. 2010  |  Mladina 33  |  Politika

Kdo ne sledi razvoju pravosodja?

V zahtevnejših primerih tožilci nimajo možnosti proti specializiranim kazenskim odvetnikom

/media/www/slike.old/mladina/il_odvetniki.jpg

© Tomaž Lavrič

Minister za pravosodje Aleš Zalar za letošnjo jesen napoveduje številne in pomembne spremembe na kazenskopravnem področju, pravzaprav napoveduje kar manjšo reformo pravosodja. Zakonske spremembe so namenjene posodobitvi pravosodnega sistema, da bodo polno zaživele, pa bo potreben čas. Kateri člen v pravosodni verigi policija-tožilstvo-odvetniki-sodišče se bo nanje najtežje prilagodil? In ali bodo, podobno kot se je zgodilo v preteklosti, v tem procesu spet najbolj spretni odvetniki, najmanj pa tožilci?
Seveda še zdaleč ni nepomembno, kako se na spremembe v pravosodju odziva sodišče, ki postavi standarde razumevanja novih procesnih in vsebinskih določil, a še pomembneje je, kako se na novonastale razmere prilagodita »napad in obramba«, torej tožilci in odvetniki. Izkušnje iz zadnjega desetletja, ko so se v pravosodju občasno zgodile številne spremembe predvsem pri procesnih pravilih v kazenskem pravu, kažejo, da so se na spremenjeno dinamiko najtežje prilagajali tožilci. Ali pa se nanje sploh niso. Kljub temu da se na tožilstvu to trudijo prikriti s posebnimi statističnimi prijemi, številke kažejo, da se večina najtežjih kazenskih zadev ustavi ravno na tožilstvu. Tam se sicer že drugo leto zapored hvalijo s skoraj 80-odstotno uspešnostjo pri zagovarjanju kazenskih zadev. A med njimi ni veliko primerov s področja pregona gospodarskega kriminala in korupcije. Kar se kaznivega dejanja korupcije tiče, so namreč lani zavrgli kar 79 odstotkov kazenskih ovadb, nerešenih jih je ostalo 68 odstotkov. Podatki za kazniva dejanja zlorabe in oškodovanja upnikov so le malenkost boljši.
Na posvetu (Stran)poti odzivanja na gospodarski kriminal, ki ga je pred časom pripravil Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, so bili udeleženci enotni, da je »Slovenija pogrnila na področju omejevanja gospodarskega kriminala«. Podobno kot na zadnjih Tožilskih dnevih pred tem pa je bilo jasno še eno sporočilo: za porazne rezultate pri pregonu gospodarskega kriminala je najodgovornejše tožilstvo, ki mu nikakor ne uspe usmerjati policije, kakor bi moralo. Hkrati tožilstvo ni samoiniciativno, ne zna postavljati prioritet in ni sposobno prepotrebne specializacije za posamezna področja gospodarske kriminalitete.
Zalarjeve napovedane spremembe naj bi poleg vsega jeseni prinesle tudi pogajanja o stopnji krivde in višini kazni v primeru, da oškodovanec krivdo prizna. Gre za veliko novost popolnoma v domeni tožilstva, ki se bo odločalo, kdaj in komu bo ponudilo pogajanja, in pogajanja tudi vodilo. Še dobro, da napovedana ukinitev sodne preiskave in njen prenos na tožilstvo za zdaj nista realna. Razlog pa je prav v strahu, da te spremembe ne bi bilo sposobno procesirati tožilstvo. Če bi vsaj formalno jo, pa sodišče verjetno ne bi zaupalo kakovosti izvedbe preiskave.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.