Darja Kocbek

26. 8. 2010  |  Mladina 34  |  Ekonomija

EU pridela več pšenice, kot je porabi

V Sloveniji je samooskrba s pšenico le 55-odstotna

Pridelava

Pridelava
© Borut Peterlin

Pomanjkanja pšenice v Evropi ni in ga ne bo, na njeno ceno pa bomo morali počakati še nekaj tednov. Šele takrat bomo lahko povedali, ali se bo jeseni kruh podražil, so na srečanju s kmetijskim ministrom Dejanom Židanom na sejmu Agra v Gornji Radgoni ugotavljali peki in mlinarji. Letošnja pridelava pšenice v Evropi je 130 milijonov ton, poraba pa bo predvidoma za 10 milijonov ton nižja, kar pomeni, da bo EU pšenico izvažala. V skladiščih v EU je po sedanji oceni 16 milijonov ton zalog pšenice. EU ima dovolj zalog žita, pravi tiskovni predstavnik evropskega komisarja za zdravje in varstvo potrošnikov Frederic Vincent.
Na svetovnem trgu se je pšenica občutno podražila, ko je predsednik ruske vlade Vladimir Putin napovedal, da bo Rusija, ki je največja svetovna izvoznica, do konca leta prepovedala izvoz pšenice. Cena za tono se je na podlagi te napovedi, ki so jo Rusi sredi avgusta uresničili, dvignila na 200 evrov za tono. Izvedenci ocenjujejo, da se bodo v jeseni cene pšenice na borzi gibale med 182 in 213 evrov za tono. Leta 2000 je cena za tono pšenice znašala 113 evrov. Slovenski kmetje so letos za tono dobili od 100 do 130 evrov. Leta 2000 je bila cena za kilogram belega kruha v Sloveniji 1,12 evra, letos je 1,80 evra.
Predsednik uprave Žita Toni Balažič je na srečanju s kmetijskim ministrom dejal, da so mlinarji in peki v precepu, ko vidijo, da cene pšenice intenzivno rastejo - v zadnjem mesecu in pol se je na svetovnih borzah podražila za več kot 75 odstotkov -, hkrati pa si nihče ne želi podražitev kruha. »Zato mislim, da moramo v naslednjih mesecih ugotoviti, kje se bo cena pšenice stabilizirala, in na osnovi tega najti primerne rešitve,« je povedal.
V Sloveniji je samooskrba s pšenico le 55-odstotna, kar pomeni, da je treba slabo polovico pšenice, ki jo porabimo, uvoziti. Še pred nekaj leti je bila samooskrba z žitom v Sloveniji 80-odstotna, zdaj je 64-odstotna. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj pravi, da kar tri četrtine pšenice porabimo za prehrano živali, Slovenija letno uvozi 80 tisoč ton pšenice, za slovensko pšenico, ki je v 90 odstotkih pridelana integrirano in je s tem za kupca varnejša, pa ni pravega zanimanja. Letos so kmetje v Sloveniji pridelali 189 tisoč ton pšenice. Če bi Slovenija ponovno povečala stopnjo samooskrbe v pridelavi hrane na 80 do 85 odstotkov, bi zelo poceni zagotovila vsaj 40.000 delovnih mest na podeželju, je prepričan Smrkolj. »Z bolj usmerjeno kmetijsko politiko lahko Slovenija zagotovi večjo stopnjo samooskrbe in ta je vsekakor zelo pomembna v takšnih časih, ko cene divjajo,« pravi tudi prvi mož Balažič.
Svetovni trg žita je eden najbolj »globaliziranih«, opozarja agrarni ekonomist in docent na ljubljanski Biotehniški fakulteti Aleš Kuhar. »Na budimpeški borzi, ki določa cene za naš trg, so cene nenormalno visoke, zato se trenutno proda le od 300 do 400 ton žita na dan, kar je zanemarljivo. Ne najdem podlage, na kateri bi lahko cena tako poskočila, razen nervoze in špekulacij,« je pred časom dejal Kuhar.
Letošnja svetovna pridelava pšenice bo predvidoma dosegla 651 milijonov ton, poraba pa 655 milijonov ton. Svetovna organizacija za hrano vse bolj opozarja na problem nestabilnosti oskrbe s hrano. Na ministrstvu za kmetijstvo na naša vprašanja niso utegnili odgovoriti pravočasno.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.