Kalkulator: Kratke novice

Merkurjevih 148 milijonov

Lanska izguba Merkurja je znašala 148 milijonov evrov, piše v vnovič revidiranem poslovnem poročilu, ki ga je potrdil nadzorni svet družbe. Njegov predsednik Matevž Slapničar je po končani seji pojasnil, da je bila lanska izguba precejšnja predvsem zaradi popravkov terjatev. Merkur je namreč iz poslovanja ustvaril 11,5 milijona evrov izgube, končna izguba pa je znašala 148 milijonov evrov. Merkur je kljub temu konec lanskega leta še imel 120 milijonov evrov kapitala, letošnje polletno poročilo pa kaže, da je kapital 30. junija znašal samo še 32 milijonov evrov. O ovadbah in odškodninskih tožbah zoper bivše vodstvo Merkurja nadzorni svet ni odločal, ker je »zadeve treba še pravno razčistiti, za kar bodo pravniki gotovo potrebovali še precej časa«. »Gre za velik denar, obsežno dokumentacijo, nenavadne pravne in pravdne postopke, ki sledijo. Bojim pa se, da bo to začetek mnogih primerov, ki se bodo še dogajali,« je povedal predsednik uprave Bojan Knuplež.

Ministrstvo proti poneverbam

Ministrstvo za kmetijstvo bo nadaljevalo z iskanjem ponarejenih izdelkov na trgovskih policah, saj je to pomembno za slovenske pridelovalce, trgovce in zlasti potrošnike, pravi minister Dejan Židan. Pomembno je, da so dosedanje akcije na področju iskanja ponarejenih živil, predvsem medu, že obrodile sadove, pravi. Začel se je tudi že inšpekcijski pregled mleka in mlečnih izdelkov, čez čas ga nameravajo razširiti tudi na področje mesa in mesnih izdelkov, pekovskih izdelkov in pijač.

Priljubljena perutnina

Povpraševanje po perutninskem mesu bo raslo, zato se za prihodnost te panoge ni treba bati, pravi direktor GIZ Mesne industrije Slovenije Boris Jež. Potrošnja perutninskega mesa v prihodnje ne bo rasla le zaradi pričakovane rasti bruto domačega proizvoda, dohodka na prebivalca in števila svetovnega prebivalstva, ampak tudi zaradi svetovnih prehranjevalnih trendov. Evropska perutninska industrija je ena redkih v prehrambeni panogi, ki ustreza vsem modernim trendom in standardom potrošnje, zagotavlja Jež.

NLB ne sme postati le hranilnica

Država bi morala sodelovati v dokapitalizaciji NLB, pravi finančni minister Franc Križanič. Ob nesodelovanju bi lahko izgubila tudi 500 milijonov evrov. Lastniška razmerja lahko ostanejo takšna, kot so sedaj, ko država na podlagi sporazuma banko obvladuje skupaj s KBC, lahko pa se lastništvo razdeli na več partnerjev, pri čemer mora biti jasna zaveza, ki bi preprečila, da bi NLB postala hčerinska družba in tako le hranilnica.