Darja Kocbek

30. 9. 2010  |  Mladina 39  |  Ekonomija

Slaba tretjina iz obnovljivih virov

Bo čez 15 let v Sloveniji proizvodnja električne energije iz premoga podobno velika kot proizvodnja iz biomase in smeti?

Obnovljiva krajina

Obnovljiva krajina
© Borut Peterlin

Evropska komisija v novi analizi Energetski trendi do leta 2030 navaja, da bo v prihodnjih desetih letih v EU 64 odstotkov elektrarn, ki jih bodo priključili na omrežje, električno energijo pridobivalo iz obnovljivih virov. Nove elektrarne na zemeljski plin bodo v tem obdobju imele sedemodstotni delež, na premog 12-odstotnega, jedrske elektrarne štiriodstotnega in elektrarne na naftne derivate triodstotnega. Za Slovenijo pa napoveduje, da bo delež obnovljivih virov v končni porabi energije leta 2030 dosegel 26,9 odstotka, v transportnem sektorju pa 13,7 odstotka. Zdaj znaša delež obnovljivih virov v končni porabi energije v Sloveniji 16 odstotkov. V skladu z zavezami, ki jih je Slovenija sprejela na podlagi podnebno-energetskega svežnja, mora do leta 2020 delež obnovljivih virov povečati na 25 odstotkov.
Evropska komisija ocenjuje, da se bo v Sloveniji do leta 2025 podvojila proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni. Proizvodnja električne energije iz premoga se bo do leta 2020 povečala na okrog 6000 GWh, leta 2025 pa bodo termoelektrarne pridobile samo še 2034 GWh električne energije, kar je tretjina proizvodnje iz leta 2020. Čez 15 let bo v Sloveniji proizvodnja električne energije iz premoga tako podobno velika kot proizvodnja iz biomase in smeti (2183 GWh). Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah bo ostala na sedanji ravni, proizvodnja električne energije iz vetra se bo od leta 2015 do 2030 povečala s 66 na 333 GWh, proizvodnja električne energije iz sončne energije pa z 20 na 135 GWh.
Ob upoštevanju zavezujočih ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020 na ravni EU glede na leto 1990 in povečanja deleža obnovljivih virov energije do leta 2020 na ravni EU na 20 odstotkov evropska komisija za EU navaja, da bo leta 2030 delež obnovljivih virov pri pridobivanju električne energije dosegel dobrih 36 odstotkov. Največji delež bo tako leta 2020 kot leta 2030 imela vetrna energija. Na drugem mestu bo hidroenergija in na tretjem biomasa.
Medtem ko se bosta varnost in zanesljivost oskrbe z energijo izboljšali, ker bo treba manj energentov uvoziti, pa se bo občutno podražila električna energija, navaja komisija. Cena električne energije se bo dvignila zaradi strukturne spremembe virov za njeno pridobivanje, višjih cen goriva in zato, ker bodo morala elektroenergetska podjetja po letu 2013 kupovati kupone za izpuste toplogrednih plinov.
V nevladni okoljski organizaciji Greenpeace imajo drugačne analize. Podatki tretje izdaje Energetske [R]evolucije kažejo, da EU lahko do leta 2050 tako rekoč vso energijo pridobi iz obnovljivih virov. Najkasneje leta 2040 bi morali odklopiti z omrežja zadnje jedrske elektrarne in termoelektrarne na premog. Naftne derivate bo še vedno treba uporabljati v letalskem in ladijskem prometu, 3-odstotni delež v energetski mešanici bo ohranil plin.
Ta načrt se izide tudi stroškovno, pravijo v Greenpeaceu. Do leta 2030 so stroški za investicije po zelenem scenariju še nekoliko višji kot v primeru nadaljevanja uporabe fosilnih goriv in jedrske energije, leta 2035 pa se trend spremeni v korist zelenega scenarija, ki bi do leta 2050 prinesel za 800 milijard evrov prihrankov oziroma zmanjšanje cene za kilovatno uro električne energije za 2,8 centa.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.