Staš Zgonik

14. 10. 2010  |  Mladina 41

Katastrofični potencial

Kje so najhujši slovenski »rezervoarji rdečega blata«?

Deponija Za Travnikom, kamor Cinkarna Celje odlaga sadro

Deponija Za Travnikom, kamor Cinkarna Celje odlaga sadro

Odprti rezervoar za rdeče blato, ostanek po predelavi boksitne rude v glinico, je popustil. Okoliške vasi je skozi 25-metrsko razpoko zalila močno alkalna snov s pH-jem nad 10, ki v nasprotju s kislinami povzroča zahrbtne kemične opekline, saj v stiku s kožo človek ne čuti ničesar. Rdeča gmota je kmalu našla pot v bližnje vodotoke in začela pot proti Donavi. Pristojnim ni preostalo drugega, kot da gredo nad ogenj z ognjem. Alkalno goščo so napadli s kislimi spojinami, da bi jo vendarle nevtralizirali. Greenpeace je pohitel s kemičnimi analizami razlite snovi. V njej so odkrili čezmejne količine arzena in živega srebra. Kmalu po nesreči v tovarni aluminija v Ajki na jugozahodu Madžarske je oblast tovarno podržavila, varovanje je prevzela policija. Direktor tovarne, ki sicer trdi, da so delovali v skladu z vsemi varnostnimi predpisi, je že v priporu. Naj je malomarno opravljal svoje delo ali ne, težko se bo opral krivde. Sploh potem ko so madžarski mediji objavili tudi junija posnete fotografije razpoke na zemeljski pregradi, ki je zadrževala rdeče blato.
Čeprav je Slovenija točki nič neprijetno blizu, ima srečo, saj ni možnosti, da bi snov prek vodotokov dosegla naše ozemlje. Lahko se sicer zgodi, da bo veter rdeči prah, ki bo ostal, potem ko bo voda izhlapela, zanesel tudi k nam, a naj to ne bi pomenilo omembe vredne nevarnosti. Seveda pa tak dogodek sproži avtomatski refleks - kaj pa pri nas?
Taka nesreča se zagotovo ne more zgoditi. Pa ne zaradi briljantnosti in brezmadežnosti slovenske industrije, pač pa preprosto zato, ker edina naša tovarna aluminija v Kidričevem že 20 let glinico raje uvaža, kot da bi jo pridelovala sama in pri tem kot odpadek proizvajala tudi rdeče blato. Spet ne zato, ker bi jih skrbelo za varnost, odločitev je posledica ekonomskih razlogov. Kakorkoli, ostanke izpred 20 let so prekrili s plastjo zemlje in nanje zasadili drevesa, zato veljajo za nenevarne. Še vedno pa obstaja možnost za podobno nesrečo, ki pa je, odvisno od tega, koga poslušate, lahko precejšnja ali minimalna.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.