Svet nedolžnih ekonomskih prevar

Ko je ekonomist John Kenneth Galbraith v svoji zadnji knjigi pisal o sodobnem kapitalizmu, je bilo tako, kot bi pisal o Sloveniji

John Kenneth Galbraith 1908 - 2006

John Kenneth Galbraith 1908 - 2006

Ste opazili, da strokovna javnost - npr. ekonomisti - izraza kapitalizem ne uporablja? Ali pa še bolje: ste opazili, da izraza kapitalizem ne uporabljajo niti sami kapitalisti? Bojijo se ga. Vedno se mu raje za vsak primer izognejo - in to v največjem možnem loku. Ne brez razloga: pojem »kapitalizem« prikliče v spomin »neprijetno zgodovino«, pravi John Kenneth Galbraith, eden izmed največjih ekonomistov 20. stoletja, avtor knjižice Ekonomika nedolžne prevare, ki bo izšla pri Mladini. Izraz kapitalizem je pač v zatonu, toda ne od včeraj: »V Evropi je beseda kapitalizem sprožila revolucijo; v Združene države je pripeljala zakonodajo in omejitve na podlagi sodnih odločitev in predpisov.« Kapitalizem je bil že davno ob dobro ime. V resnici je že zelo kmalu prišel na tako slab glas, da so ga skušali povsod ustaviti in zamejiti. »Leta 1907 je dozdevna nevarnost splošnega bankrota na Wall Streetu privedla v prepričanje, da kapitalizem ni le izkoriščevalski, ampak celo samouničevalen.« V Ameriki so skušali kapitalizem takoj zatem ustaviti, zamejiti in disciplinirati z obširno zakonodajo: s Shermanovim protimonopolnim zakonom, ki naj bi preprečil in kaznoval monopolistične Zlorabe, z ustanovitvijo Ameriškega centralnega bančnega sistema (Federal Reserve System), ki naj bi omejil in nadziral finančno skupnost, z ustanovitvijo Zvezne trgovinske komisije, ki naj bi prevzela regulativno vlogo. Še več, kapitalizem je bil na tako slabem glasu, da so se republikanci pridružili demokratom - in da so potem včasih celo sami vodili boj proti kapitalističnim zlorabam.
Problem je bil v tem, da je bil kapitalizem že sam po sebi zloraba. Ni bil le izkoriščevalski, ampak je bil izčrpavajoč in zatiralski, za nameček pa še nagnjen k brezvestni špekulaciji. In leta 1929 je borza počila - zlomu borze je sledilo deset let velike gospodarske krize. »Kapitalizem več kot očitno ni deloval. Označen je bil za nesprejemljivega.« Kaj so storili kapitalisti? Nič, le za svoje početje so začeli iskati alternativni, mehkejši, benignejši, manj kompromitiran izraz, recimo »svobodno podjetništvo«. Ni se prijel. »Svoboda v pomenu odločitev podjetja ni delovala prepričljivo.« Izraz »New Deal«, ki je nastopil kot alternativa izrazu kapitalizem, pa po drugi strani tudi ni trajal, predvsem zato, ker je bil preočitno povezan s Franklinom D. Rooseveltom, tako da so potem lansirali izraz »tržni sistem«, oznako brez zgodovine in brez pomena. Kar pomeni, da so se ljudje iz kapitalizma preselili v tržni sistem. In tržni sistem je bil sprejemljiv, ker je dajal vtis, da v njem nihče ne prevladuje, da ne prebuja nobene ekskluzivne ekonomske moči, da nima ničesar z Marxom in Engelsom in da je »le neoseben trg«. To je bila kakopak prevara.
S tem, ko so ljudi s preimenovanjem sistema zaščitili pred neprijetnimi izkušnjami izraza »kapitalizem«, jih namreč niso zaščitili pred neprijetnimi izkušnjami moči kapitalizma. Izraz »tržni sistem« je s sklicevanjem na brezosebni, politično nevtralni, pošteni, zaupanja vredni, nekontroverzni, svobodni trg kot edino avtoriteto sistema prikril prav moč, ki jo imajo na tem trgu - v tej »gospodarski demokraciji« - bogastvo, kapital, korporacije in monopoli. Ne, so govorili advokati »tržnega sistema«, nihče nima moči ali monopola nad trgom, vsi so podrejeni trgu, trg demokratično ureja vse družbene odnose. V resnici je ravno obratno: »Trg je podrejen strokovnemu in vsestranskemu managementu. In v tem je prevara.« Toda sklicevanje na trg, »ultimativno gospodarsko avtoriteto«, ki da vsem, vključno s potrošniki, jamči in omogoča popolno neodvisnost in suverenost, je postalo družbeno sprejemljivo, pa četudi monopolisti vsem na očem šahirajo tako z delavci kot s potrošniki. Ni ga pač čez »gospodarsko demokracijo, preizkušeno na trgu«. Da ni nič bolj nesvobodnega od trga, ni nikogar motilo, kakor ni tudi nikogar motilo, da izraza »tržni sistem« ni zamenjal izraz »monopolni kapitalizem«. Ne, ta izraz je mrknil iz ekonomskega in političnega leksikona. In v tem je prevara.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.