Marjan Horvat

14. 10. 2010  |  Mladina 41

Ali obstaja politika onkraj strank?

Kaj nam sporoča volilni uspeh nestrankarskih kandidatov in list na lokalnih volitvah?

Miran Goslar, oče Mercatorja čestita Zoranu Jankoviću na volilno nedeljo

Miran Goslar, oče Mercatorja čestita Zoranu Jankoviću na volilno nedeljo
© Borut Krajnc

Nedeljske lokalne volitve, ne županske in ne svetniške, na lokalno politično prizorišče niso prinesle bistvenih sprememb. In nikakršnega presenečenja, četudi so strankarski voditelji vsi po vrsti zatrjevali, da so njihove stranke zmagovalke. Pravzaprav so, če smo natančni, vse po vrsti poraženke, kajti kar tretjina že izvoljenih županov je nastopila s svojimi listami. Volivcem so hoteli pokazati, da interese občine in občanov postavljajo pred interese političnih strank. Ta podatek je sam po sebi zgovoren, kajti nazorno kaže nizko raven priljubljenosti političnih strank med volivci, četudi stranke v tokratni kampanji niso posegale po ideološkem orožju. Zakaj mora politik za uspeh na volitvah torej skrivati predvsem, da je - politik?
Nekateri analitiki zagotavljajo, da so se volitev, udeležba je bila doslej najnižja, v glavnem udeležili starejši občani in strankarski vojščaki, če ob tem izvzamemo tiste, ki so se odločili za neodvisne liste. Poglejmo glavne podatke. Prvo mesto po številu svetnikov je z 19 odstotki znova osvojila SDS Janeza Janše, dosegla je dva odstotka več kot leta 2006. Socialni demokrati Boruta Pahorja so ostali pri 12 odstotkih glasov in so po številu osvojenih svetniških mandatov na drugem mestu, SLS je s skoraj 10 odstotki občinskih svetnikov tretja in je le za las prehitela nepričakovano vzpenjajočo se stranko DeSUS.
V večjih mestnih občinah, Ljubljani, Mariboru in Celju, so slavili stari župani. Za Zorana Jankovića je v prestolnici glasovalo 65 odstotkov volivcev, kar tri odstotke več kot leta 2006, njegova lista je dobila 47 odstotkov glasov in dva mandata več (skupaj 25) v mestnem svetu. V Celju začenja Bojan Šrot (SLS) peti županski mandat s 65-odstotno podporo volivcev. Njegova SLS pa je tudi tokrat najmočnejša stranka v mestnem svetu. Za las se je drugemu krogu volitev izognil mariborski župan Franc Kangler (SLS). Tako rekoč v fotofinišu je zbral nekaj več kot 50 odstotkov glasov in premagal Tomaža Kanclerja (SDS). Ob tem se spomnimo, da je bil Kangler leta 2006 po prvem krogu lokalnih volitev na drugem mestu, pa mu je uspelo premagati Gregorja Pivca, predsednika mariborske SDS, ki je takrat nastopil s svojo neodvisno listo. Po številu županov bo po drugem krogu volitev na prvem mestu verjetno znova SLS, sledila bo SDS, na tretjem bo SD, saj je stranka LDS, ki je leta 2006 imela 14 odstotkov občinskih svetnikov in je končala na drugem mestu, po kadrovskih zamenjavah znotraj stranke zdaj na nižjem mestu. NSi je dobila pet odstotkov svetnikov, stranka Zares pa, ki je prvič nastopila na lokalnih volitvah, štiri odstotke. Takšni izidi, ki razmerij med strankami ne spreminjajo bistveno, so seveda omogočili voditeljem vseh strank, da doseženo razlagajo kot svojo zmago. Kakor po vsakih lokalnih volitvah.
Iz podrobnejšega vpogleda v premike volilnega telesa na tej ravni politike razberemo pomembne signale o tem, komu daje prednost volilno telo. Najprej je tu uspeh nestrankarskih kandidatov in nestrankarskih list. Stranke so bile spet največji poraženec volitev. Nestrankarske liste so leta 2006 skupaj osvojile nekaj manj kot 20 odstotkov občinskih mandatov, zdaj pa so svojo prisotnost še povečale, in sicer za skoraj dva odstotka. V tem smislu so izgubile predvsem politične stranke na lokalni ravni. A analitiki po vsakih lokalnih volitvah ugotavljajo, da se volilno telo premika od strankarskih list k nestrankarskim. Ta podatek pa, če ga umestimo v daljše časovno obdobje, se pravi v zadnjih dvajset let, pove veliko. Na prvih lokalnih volitvah leta 1994 je prihajalo iz nestrankarskih vrst le 20 odstotkov županov in 10 odstotkov svetnikov. Že na volitvah leta 1998 se je ta odstotek povečal, nestrankarskih županov je bilo 24 odstotkov in nestrankarskih list 11 odstotkov. Leta 2002 je bilo v občinskih in mestnih svetih 11 odstotkov nestrankarskih svetnikov in kar 30 odstotkov županov, ki so bili strankam nepokorni in so na volitvah nastopili s podpisi občanov.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.