Darja Kocbek

21. 10. 2010  |  Mladina 42  |  Ekonomija

Nadpovprečna rast industrijske proizvodnje

Slovenija je imela avgusta letos v industriji nadpovprečno rast

Tekstilna industrija

Tekstilna industrija
© Borut Krajnc

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je Slovenija z dvigom 11,5 odstotka med šestimi članicami EU, ki so imele letos avgusta v primerjavi z avgustom 2009 največjo rast industrijske proizvodnje. Slovenska rast je bila krepko nad povprečjem v državah članicah, ki imajo evro (7,9 odstotka), in v EU kot celoti (7,5 odstotka). Z rastjo 5,2 odstotka je Slovenija med štirimi članicami EU, ki se jim je industrijska proizvodnja najbolj povečala tudi na mesečni ravni, in sicer avgusta letos v primerjavi z julijem. Tudi ta rast je bila precej nad povprečjem v območju evra (3 odstotki) in v vseh članicah EU (2,6 odstotka). Spodbudne za slovensko industrijo so tudi najnovejše napovedi nemških ekonomistov, ki so za svojo državo za letos napovedali 3,5-odstotno gospodarsko rast, kar je precej nad dosedanjimi pričakovanji.
Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, pojasnjuje, da je bila
nad pričakovanji tudi realizirana rast nemškega gospodarstva v drugem četrtletju letos. K temu je prispeval bistven porast izvoza, ukrepi za spodbujane domačega povpraševanja in povpraševanje v ZDA. Kljub globalni negotovosti je zaupanje v industrijo v Nemčiji in Rusiji ugodnejše, za azijske trge, ZDA, Francijo, Italijo pa so obeti slabši. Najnovejše ocene rasti svetovne industrijske proizvodnje kažejo na upočasnitev vzpona rasti tudi zaradi nižje osnove v letu 2009. Strokovnjaki opozarjajo na možno upočasnitev rasti. Vse to se bo z zamikom odrazilo tudi na slovenskem gospodarstvu. Ni pa mogoče neposredno primerjati teh dveh indikatorjev rasti, da bi sklepali o nadpovprečni rasti slovenskega gospodarstva, pojasnjuje Avberškova.
Slovensko gospodarstvo se na gibanja rasti posameznih globalnih trgov, tudi Nemčije, odziva z zamikom. Zaradi tega in tudi zaradi nizkih osnov v letu 2009, je industrijska proizvodnja avgusta na medletni ravni še dosegla 11,5-odstotno rast. Podjetja v predelovalnih dejavnostih so proizvedla za 12,2 odstotka več. Obseg proizvodnje so v tem času po podatkih GZS najbolj povečali proizvajalci drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnosti (35,3 odstotka), strojev in naprav (33,9 odstotka), kovin (27,6 odstotka), oblačil (26,1 odstotka). Zmanjšanje proizvodnje pa so beležili proizvajalci drugih vozil in plovil (-28,2 odstotka), tiskanje in razmnoževanje (-12,1 odstotka), pijač (-8,1 odstotka) in proizvajalci tekstilij (-4,6 odstotka).
V povprečju je v EU na medletni ravni industrija avgusta proizvedla za 7,5 odstotka več. Naročila in proizvodnja se oživljajo, ni pa mogoče reči, da gre za trajnost naraščajočih trendov, ugotavlja Alenka Avberšek. V Sloveniji bodo po njeni oceni dela nemške gospodarske rasti gotovo deležni sektorji elektro in kovinske industrije, informacijsko-komunikacijske tehnologije, kemične industrije in farmacije ter z njimi povezane dejavnosti transporta in logistike. Trend bodo lahko ohranili, če se bodo povezovali za naložbe v nove zelene in pametne tehnologije.
Slovensko gospodarstvo je majhno, a fleksibilno. Zato malo večja ali malo manjša rast svetovne potrošnje na slovensko rast ne more vplivati »bolj kot mi sami«. Brez tega, pravi Avberškova, da bo treba končno preseči »nepripravljenost za povezovanje med podjetji, med univerzami in inštituti ...«, ne bo več šlo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.