11. 11. 2010 | Mladina 45
Ali smo še socialna država?
Zlorabe socialnih pomoči so izgovor za omejevanje socialnih pravic
Karitas v Ljubljani
© Borut Peterlin
Skoraj vsak tretji prebivalec Slovenije prejema takšno ali drugačno pomoč države. Nekateri le subvencije, drugi znižana plačila, pomemben del pa denarne prejemke. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da smo izjemno socialno naravnana država. Vendar stvarnost ni tako preprosta. Socialna politika je vse manj socialna in vse bolj podrejena ekonomiji. Od države blaginje postopoma prehajamo v družbo blaginje. Gre za na videz majhno, a v resnici pomembno spremembo.
Če je v državi blaginje odgovorna za premagovanje tveganj država, je v družbi blaginje odgovoren predvsem posameznik. Država od posameznika pričakuje, da ne bo leta živel na njen račun, pač pa da bo poprijel za delo in se tako poskušal lastnoročno izkopati s socialnega dna. Če mu kljub trudu res ne bo šlo, pa mu bo priskočila na pomoč. Prehod iz enega v drug koncept ni samo slovenski, ampak vseevropski trend. Država blaginje naj bi se še posebej s sedanjo ekonomsko krizo izkazala za premalo učinkovito in vzdržno. Povedano naravnost: države ocenjujejo, da je sedanji sistem socialnega varstva za javne finance predrag. Zlasti zdaj, ko smo v Sloveniji prestopili mejo sto tisoč brezposelnih, kar še dodatno povečuje javnofinančno breme. »Države se za večjo preglednost in ciljanost socialnih transferjev odločajo v obdobju racionalizacije in javnofinančnih problemov, kajti tako lažje nadzorujejo, zvišujejo in omejujejo višino socialnih transferjev,« pravi Nace Kovač, predsednik Socialne zbornice Slovenije.
Da se socialna politika vse bolj podreja ekonomiji, nazorno kažeta zakona o socialnovarstvenih prejemkih in o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki sta bila sprejeta julija letos, uporabljati pa se začneta sredi prihodnjega leta. Končni cilj vseh sprememb naj bi bil racionalnejši, pravičnejši, preglednejši in za delovno aktivne prejemnike stimulativnejši sistem socialnih transferjev. Z uvajanjem enotnih meril se želi preprečiti kopičenje socialnih transferjev in njihove zlorabe. Edino pravilno, bi lahko rekli! Vsi smo siti zgodb o ljudeh, ki živijo v razkošnih vilah in se vozijo z luksuznimi avtomobili, hkrati pa so deležni znižanega plačila vrtca in drugih socialnih pomoči. Težava je samo v tem, da na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kjer so oba nova zakona pripravili, podatkov o obsegu in vsebini zlorab nimajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.