25. 11. 2010 | Mladina 47 | Ekonomija
Živila bodo še dražja
Mednarodna skupnost mora biti tudi v letu 2011 pripravljena na pretrese v oskrbi z živili
© Arhiv Mladine
Če se pridelava surovin za proizvodnjo živil ne bo povečala, bodo cene živil v letu 2011 še rasle, sporoča Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO). Po njeni oceni bi lahko svetovni stroški za uvoz živil presegli 1000 milijard dolarjev. Mednarodno skupnost opozarja, da mora biti pripravljena na morebitne pretrese v oskrbi z živili tudi leta 2011. V zadnjih šestih mesecih so se cene živil na globalni ravni občutno povečale. Eden od temeljnih razlogov za to so cene sladkorja, ki so najvišje v zadnjih 30 letih. Največje povečanje cen pa so v FAO zabeležili avgusta, ko sta Rusija in Ukrajina zaradi suše omejili izvoz žita. Znižanje proizvodnje žita za 2 odstotka FAO napoveduje tudi v letu 2011. To pomeni, da se bodo njegove zaloge zmanjšale, povečale pa se bodo zaloge riža.
Gibanje cen živil na globalni ravni vpliva tudi na cene v Sloveniji, zato smo ministrstvo za kmetijstvo povprašali, kako bo uresničitev napovedi FAO vplivala na cene živil in kmetijskih pridelkov v Sloveniji, kakšne bodo posledice za slovenskega potrošnika in kmeta. Konkretnih odgovorov nismo dobili. Na ministrstvu so nam namreč pojasnili, da si Slovenija vse od osamosvojitve prizadeva za trajnostni razvoj kmetijstva, ki bo pomenil gospodarno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti za kmetovanje, s tem pa hkrati tudi zagotavljanje čim večje bilančne samooskrbe s hrano.
Nove razmere (gospodarska in finančna kriza, podnebne spremembe, nadaljnje odpiranje trgov, rast prebivalstva in povpraševanje po hrani in kmetijskih pridelkih za proizvodnjo energije, realno pričakovana velika nihanja cen hrane in s tem dohodkov ...) po navedbah ministrstva zahtevajo učinkovite odgovore kmetijske politike. Ti odgovori se v EU iščejo v okviru Strategije EU 2020, sporočila Evropske komisije o skupni kmetijski politiki EU po letu 2013, ki mu v letu 2011 sledijo konkretni zakonodajni predlogi, in v drugih razvojnih dokumentih, ki v tem trenutku nastajajo oziroma jih države članice že obravnavajo.
»Slovenija se zaveda novih razmer in izzivov, ki so pred slovenskim kmetijstvom in živilstvom. Odgovor nanje ni mogoč s parcialnimi, posamičnimi ukrepi, bodisi na ravni EU bodisi na ravni države. Slovenija zato kot odgovor nanje pripravlja resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva. O tem dokumentu je pravkar končana javna razprava in bo v naslednjih tednih poslana v medresorsko usklajevanje. Razprava o omenjenem dokumentu sovpada z razpravo o skupni kmetijski politiki po letu 2013. To pomeni, da smo pred zahtevno nalogo in enkratno priložnostjo, da dosežemo rešitve, ki bodo za slovenske razmere in cilje primerne in ki bodo zagotavljale tudi kar najustreznejši obseg samooskrbe, kar bo v negotovih razmerah preskrbe s hrano pridobivalo strateški pomen,« pravijo na ministrstvu.
Slovenija zato v ospredje ciljev kmetijske politike ponovno postavlja pomen pridelave in predelave hrane, seveda ob spoštovanju načela trajnostnega razvoja in pomena ohranjanja kmetijskih zemljišč kot omejenega in nenadomestljivega resursa, ki ob sedanjem obsežnem spreminjanju namembnosti lahko pomeni ključno oviro pri zagotavljanju primerne samooskrbe s hrano v Sloveniji.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.