Darja Kocbek

9. 12. 2010  |  Mladina 49  |  Ekonomija

Selitev proizvodnje na tuje

Podjetja selijo proizvodnjo tja, kjer so stroški nižji, inovatorji, ki pobirajo nagrade, pa potrebujejo gospodarsko okolje, kjer bo njihove izume mogoče uporabiti

Konec nekega obdobja

Konec nekega obdobja
© Borut Krajnc

Družba Gorenje Tiki je v Ljubljani pravkar zaprla tovarno in proizvodnjo grelnikov za vodo preselila v Srbijo, kjer so stroški proizvodnje nižji. Brez zaposlitve je ostalo 306 delavcev. Spodbudni pa so uspehi slovenskih inovatorjev na sejmih po svetu. Oktobra so na enem največjih svetovnih mednarodnih sejmov inovacij IENA v Nürnbergu dobili pet medalj. V Kuvajtu na tretjem mednarodnem sejmu inovacij na Bližnjem vzhodu je devet slovenskih inovatorjev predstavilo 11 izumov in le en izum ni dobil nagrade. A nagrade niso dovolj, poskrbeti je treba za gospodarsko okolje, da bo te inovacije doma mogoče uporabiti za dolgoročno proizvodnjo in delovna mesta, ki ne bodo ogrožena zaradi nižjih stroškov v soseščini in v Aziji.
Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, je pojasnila, da je bila selitev proizvodnje grelnikov vode Tiki pričakovana, ne le zaradi cenejše delovne sile v Srbiji, temveč zaradi tehnološke zastarelosti proizvodov, ki ne ustrezajo okoljskim zahtevam in zahtevam energetske učinkovitosti, ki jih mora upoštevati Slovenija kot članica EU. Po njenih besedah gre za načrtno zapiranje, ki ne pomeni prisilne poravnave, likvidacije ali stečaja, kot je primer Preventa, Mure in Vegrada. Zaradi vse ostrejše globalne konkurence bo gotovo prišlo do selitve enostavnejših proizvodov v cenejše regije v bližnji in daljni okolici.
»V teh istih podjetjih se morajo usmeriti v nove proizvode za nišne kupce, za nišne trge, kar zahteva veliko vlaganj v znanje, razvoj in osvajanje novih trgov. Zato je potreben načrten pristop v podjetju, ki ga mora s primernimi instrumenti spodbujati tudi država.
Inovatorji v podjetju v sodelovanju z raziskovalci v Sloveniji in zunaj nje, razvojni inženirji, strokovnjaki za marketing in ne nazadnje banke so nujen pogoj, da razvojna ideja najde tudi trg po primerni ceni,« pojasnjuje Avberškova.
Hkrati opozarja, da inovatorji posamezniki, ki - hvalevredno - na tujih sejmih dosegajo visoka priznanja, v dosedanjem razvojno-inovacijskem sistemu niso imeli primernega mesta in sistemskih spodbud. »Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije (RISS) 2011 -2020 naj bi to sistemsko pomanjkljivost odpravila, vendar pod pogoji, da bodo ti inovatorji svoje znanje povezovali s podjetji, kapitalskimi institucijami, seveda ob primerni zaščiti njihove intelektualne lastnine. Le celovito razvojno inovacijsko okolje lahko trajneje zagotovi več novih in kakovostnih delovnih mest,« razlaga Avberškova.
Evropska komisija je na podlagi razvojne strategije za prihodnjih deset let, Evropa 2020, pripravila pobudo Unija inovacij. V njej med drugim navaja, da morajo države članice zagotoviti boljšo povezavo med nacionalnimi raziskovalnimi in inovacijskimi sistemi, zagotoviti je treba, da bodo raziskovalci in inovatorji po vsej EU lahko sodelovali enako, kot to počnejo znotraj meja držav članic. Odstraniti je treba ovire, ki inovatorjem preprečujejo, da bi njihovi izumi prišli na trg, to pa so predvsem težave pri zagotovitvi financiranja in pri zaščiti intelektualne lastnine. Do 4. februarja pa je odprta javna razprava o nadaljevanju evropskega programa za spodbujanje inovacij (CIP) po letu 2013.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.