Bosanski TEŠ

Tudi v Bosni bodo zgradili lignitno termoelektrarno. Ta bo enkrat manjša in štirikrat cenejša od slovenske.

Zakaj Holding slovenskih elektrarn v Šoštanju ne gradi manjšega, cenejšega bloka? Zakaj se je odločil za ogromen, 600-megavatni blok, ki bo do leta 2054 zagotavljal skoraj tretjino slovenske elektrike, čeprav bo na koncu obratovalne dobe začelo primanjkovati premoga, bloka 4 in 5 pa bosta morala v predčasni pokoj? Odstavljeni direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik je poleti dejal, da je v Šoštanju »s premogom, kot ga imamo, in temperaturo okolice ter hladilne vode nemogoče doseči izkoristek 43 odstotkov, ki je pogoj po merilih BAT,« kakršnega za dodelitev razmeroma ugodnih posojil zahtevajo evropske finančne institucije (EIB in EBRD). Zaradi tega so v TEŠ-u, potem ko so na gospodarsko ministrstvo že vložili prošnjo za energetsko dovoljenje za šibkejši blok, zahteve povečali na 600 MW. Tak blok pa ni bil le dražji, ampak so s tem pogojem omejili še konkurenco na razpisu. Kot je znano, sta se na javnem razpisu kvalificirala le dva ponudnika, konzorcij Siemens-Hitachi in francoski Alstom, ki sta za začetek pogajanj zahtevala celo 25-milijonsko predplačilo rezervacije. Drugače, pravijo v Šoštanju, ni šlo.
A da bi šlo tudi drugače, priča primer iz Bosne. Približno v istem času, kot so novo, lignitno termoelektrarno začeli načrtovati v Šoštanju, so se s projektom začeli ukvarjati tudi v Republiki srbski. Republika srbska je na začetku tisočletja pravico do izkoriščanja rudnika lignita v kraju Stanari - tako rekoč identičnega velenjskemu - zaupala elektroenergetskemu gigantu EFT (Energy Financing Team) iz Londona in ta je vzporedno s Šoštanjčani začel iskati ponudnika termoelektrarne. Pri bosanskem primeru pa je zanimivo, da so leta 2008 v ožji izbor prišli kar štirje proizvajalci, ki so ponujali t. i. superkritične elektrarne z močjo od 300 do 420 MW, torej ravno takšne elektrarne, za kakršne je Rotnik na podlagi analize slovenskih elektroenergetskih izvedencev trdil, da jih ni mogoče zgraditi. Kanadsko-poljski konzorcij SNC Lavalin, s katerim so potem nadaljevali pogajanja, je denimo ponujal 420-megavatno elektrarno z učinkovitostjo 43 odstotkov, kar zahtevata tudi obe prej omenjeni evropski posojilni ustanovi. In kot nam je še uspelo izvedeti, v Bosni ni nihče zahteval 25-milijonske rezervacije za začetek pogajanj.
Res je sicer, da podjetje EFT nazadnje te elektrarne ni izbralo - odločilo se je za še manjši blok z močjo 265 MW kitajskega proizvajalca, družbe Dongfang Electric Corporation, ki bo stal okrog 400 milijonov evrov. A tudi ta podatek je zanimiv za slovensko zgodbo: v Šoštanju so hiteli podpisati pogodbo z Alstomom v trenutku, ko so bile zaradi gospodarske konjunkture cene elektrarn najvišje, v podjetju EFT pa so pogajanja začasno prekinili. So imeli srečo, v Šoštanju pa nesrečo? Ali so imeli pač več pameti?
V Sloveniji je vso investicijsko dokumentacijo za blok 6 naredilo podjetje CEE. Naredilo je kakšnih 14 predinvesticijskih raziskav, zasnov, izvedb in drugih dokumentov. Podjetje CEE, d. o. o., je potem tudi sodelovalo pri tehničnem ocenjevanju ponudb opreme za blok 6. Njegovi predstavniki so bili vključeni v vse pogajalske skupine, od skupine za nakup bloka do dobave naprave za razžveplanje plinov. In kot je znano, smo pred letom še celo izvedeli, da je bil eden od lastnikov podjetja CEE udeležen tudi kot dobavitelj razžvepljevalne naprave, samo podjetje pa je s posli celo povezano z Alstomom. V Bosni je študijo izvedljivosti pripravilo podjetje C & E Consulting und Engineering iz Nemčije, preverjanje in analizo rezerve lignita podjetje Dargo Associates iz Velike Britanije, drugo študijo upravičenosti sta pripravili podjetje Colenco Power Engineering iz Švice in podjetje Steinmuller Engineering iz Nemčije, za verifikacijo študije upravičenosti so najeli svetovalno podjetje Mott MacDonald iz Velike Britanije, študijo trga električne energije za 30 let je izdelala družba Poyry Energy Consulting ...
Takšne primerjave so seveda grobe, a morda pojasnijo, zakaj se je cena slovenskega TEŠ-a zaradi slabo dogovorjene pogodbe za slovensko stran samo v zadnjih nekaj mesecih zvišala za približno 71 milijonov evrov. Da so v Šoštanju elektrarno načrtovali bolj po domače, kažejo tudi spremembe pri predračunskih vrednostih projekta. Marca 2009 so denimo v Šoštanju načrtovali, da bo cena pripravljalnih del, ki jih bo izvajalo podjetje Primorje, znašala 11,7 milijona evrov. Potem ko je bivši vodja Holdinga slovenskih elektrarn Srečko Meh od TEŠ-a zahteval, naj cene bloka 6 zniža, jim je v TEŠ-u pri tej postavki uspelo stroške oklestiti na 6,8 milijona evrov. Na podlagi česa so sprva prišli do 11,7 milijona? Ali pa razžvepljevalnica, ki naj bi jo gradili podjetji Esotech in Rudis, pa tudi podjetje Engineering Doberšek. Po investicijskem programu iz marca 2009 je naprava za razžvepljevanje stala 97 milijonov evrov, nekaj mesecev kasneje pa so ceno zaradi zahtev Holdinga slovenskih elektrarn znižali za kar 21 milijonov evrov.
In še za konec: nekateri zaposleni v omenjenih podjetjih iz Šaleške doline, v družbi CEE in Rudisu ter Esotechu, ki bodo s projektom TEŠ 6 zaslužili milijone, so Rotnikovi prijatelji. To dokazujejo tudi zasebna elektronska sporočila, ki jih hranimo v uredništvu.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči