16. 12. 2010 | Mladina 50 | Ekonomija
Bonitetne agencije in njihove ocene
Tri bonitetne agencije s sedežem v ZDA, ki imajo na trgu kar 95-odstotni delež, v največji meri odločajo o boniteti podjetij in držav
Bonitetne agencije so tiste družbe, ki ocenjujejo kreditno sposobnost podjetij in držav. Od njihovih ocen je odvisno, kako poceni oziroma drago si podjetje ali država lahko sposoja denar. Bonitetne agencije so družbe, ki so poslabšale bonitetno oceno za Grčijo in Irsko, kar je eden od glavnih razlogov, da potrebujeta pomoč drugih članic iz evroobmočja. Znižale so tudi ocene za Portugalsko in Španijo. Ko so iskali povzročitelje finančne krize, so bonitetne agencije hitro prišle na vrsto, saj so sumljivim finančnim produktom, ki so jih pomagale ustvarjati, dodeljevale najvišje bonitetne ocene.
Hitro je prišlo na dan, da so bile v konfliktu interesov: sodelovale so z investicijskimi bankami in skladi, ki so s temi produkti kovali velikanske dobičke. Trg ocenjevanja bonitete v bistvu obvladujejo tri ameriške bonitetne agencije, Standard & Poor's, Moody's in Fitch, saj imajo kar 95-odstotni tržni delež. Standard & Poor's je imela leta 2008 2,6 milijarde dolarjev prometa in 1 milijardo dolarjev dobička, Moody's 1,2 milijarde dolarjev prometa in slabih 540 milijonov dolarjev dobička, Fitch pa slabih 730 milijonov dolarjev prometa in 286 milijonov dolarjev dobička. Nekdanji direktor Standard & Poor's Frank Raiter je priznal: »Dobiček je bil pomembnejši od analiz.« Eden od zaposlenih v isti agenciji je v elektronski pošti leta 2006 napisal, da bi nove produkte lahko naredila krava, pa bi jih ocenili.
Čeprav so sumljivi posli bonitetnim agencijam zmanjšali verodostojnost in pokazali, da so del igre špekulantov, so njihove ocene še vedno osnova za poslovanje na kapitalskih trgih, tudi za oceno kreditne sposobnosti držav. So se pa njihovemu početju letos najprej začela upirati nekatera podjetja, zlasti v Nemčiji, kjer so bile ustanovljene tudi prve bonitetne agencije v EU.
Standard & Poor's, Moody's in Fitch niso javne agencije, ampak zasebne družbe, kar pomeni, da je na prvem mestu dobiček, ne javni interes. Evropska komisija je po izbruhu finančne krize odločno napovedala, da bo z novimi predpisi preprečila konflikt interesov in zagotovila boljši nadzor. Chantal Hughes, tiskovna predstavnica evropskega komisarja za notranji trg in finančne storitve, kot ključno novost navaja, da bo od januarja 2011 bonitetne agencije nadzoroval nov evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). To bo veljalo tudi za hčerinske družbe agencij Standard & Poor's, Moody's in Fitch, ki delujejo v EU. Organ ESMA bo lahko zahteval informacije, začenjal preiskave ter izvajal preglede na kraju samem, vendar bo omejen na Evropo, države pa obveznice prodajajo na globalnem finančnem trgu, ki je veliko širši.
Ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, temeljijo na sistemu ocenjevanja v ameriških šolah, kar pomeni, da je A najvišja ocena, D pa najslabša. Imajo še dodatne stopnje, med katerimi je najvišja in pomeni prvovrstno oceno AAA (med članicami EU jo ima npr. Nemčija), sledi ji ocena AA+. Slovenija ima tretjo najvišjo oceno, AA. Ker agencije v svojih ocenah navedejo samo mnenje, od njih ni mogoče iztožiti odškodnine, če se izkaže, da so se zmotile.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.