22. 12. 2010 | Mladina 51 | Ekonomija
Nelikvidnost in plačilna nedisciplina
V letu dni se je število podjetij, ki imajo problem s plačevanjem računov, povečalo za 14 odstotkov
Gradbeni sektor
© ALEŠ BENO
V letu dni, od lanskega do letošnjega novembra, se je v Sloveniji število podjetij, ki imajo težave s pravočasnim poravnavanjem računov, po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) povečalo za 14 odstotkov. Plačilna nedisciplina in nelikvidnost podjetij, zlasti majhnih in srednjih podjetij, sta nasploh eden od večjih problemov v EU. Ta problem naj bi vsaj omilila direktiva o boju proti zamudam v trgovinskih poslih, ki uvaja 30-dnevni plačilni rok. Evropski poslanci države članice pozivajo, naj jo začnejo uporabljati že leta 2011, čeprav je rok za njen prenos v nacionalni pravni red dve leti.
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Štefan Pavlinjek pravi, da bo z uvedbo direktive uresničena ena od zahtev zbornice, saj so nekaj let pozivali vlado, naj na ravni EU podpre prizadevanja za sprejem te direktive. V OZS so prepričani, da bo njena uvedba zagotovo pomembno prispevala k ureditvi plačilne discipline na ravni vseh držav članic EU. »Del naših aktivnosti v novem letu bomo namenili pritiskom na vlado, da bo določbe direktive implementirala v našo zakonodajo v čim krajšem roku,« pravi Pavlinjek.
Pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi je bilo novembra letos v Sloveniji 5715, so sporočili iz Ajpesa. Največji problem z blokiranimi žiro računi imajo podjetja v gradbeništvu, novembra letos jih je bilo med vsemi podjetji z blokiranimi žiro računi 1285 ali 22,5 odstotka. Od novembra lani do novembra letos se je število gradbenih podjetij z blokiranim žiro računom povečalo za 5,6 odstotka.
Najbolj, kar za petino, pa se je po podatkih Ajpesa v tem času povečalo število podjetij z blokiranim žiro računom v dejavnostih trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil. Letos novembra je imelo vsaj pet dni blokiran žiro račun 1247 podjetij, ki opravljajo omenjene dejavnosti. Po višini dospelih neporavnanih obveznosti gradbeništvu sledijo finančne in zavarovalniške dejavnosti, trgovina ter predelovalne dejavnosti.
Letošnja anketa o likvidnosti in plačilni nedisciplini, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) izvedla skupaj z Ajpesom, je pokazala, da podjetja še vedno težko prihajajo do novih posojil. Banke posojil ne odobravajo zaradi slabih bilanc, zahtevajo višja zavarovanja in visoke marže, poleg tega pa se umikajo iz gradbeništva in avtoprevozništva. Banke ne dajejo novih posojil, ampak le podaljšujejo stara. Da so se plačilni roki do kupcev v Sloveniji podaljšali, je odgovorilo 70 odstotkov vprašanih.
»Nelikvidnost in plačilna nedisciplina sta vrh ledene gore, ki se je v Sloveniji razraščala v času največje konjunkture ter poceni in dostopnega denarja. Vedno znova poudarjamo, da so globlji vzroki za takšno stanje gotovo skriti v izgubah, ki so jih povzročila javna naročila zgolj po najnižji ceni in z izborom izvajalcev, ki ne izkazujejo poslovne in finančne trdnosti, kar se dogaja še danes,« je ob predstavitvi rezultatov ankete povedala Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike.
V GZS predlagajo, da bi bilo treba za nove projekte zagotoviti primerne oblike financiranja. Predstavnik izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu Mirko Požar je predlagal vzpostavitev financiranja vsake investicije s posebnega projektnega računa.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.