Evropska direktiva o delovnem času
Evropska komisija spet poskuša omejiti delovnik na 48 ur na teden
Delovni teden v EU ne bi smel preseči 48 ur, zato bi bilo treba v direktivi o delovnem času jasneje predpisati pogoje, pod katerimi je ta čas izjemoma lahko daljši. Države članice EU imajo težave z omejevanjem tedenskega delovnika zlasti zaradi dežurstev v zdravstvu. Sodišče EU je izdalo že več odločb, v katerih zahteva, da je treba dežurstvo, ko je zaposleni v pripravljenosti, ko torej čaka na nujne primere, všteti v redni delovni čas. Medtem ko si nekatere države članice prizadevajo zase izpogajati izjeme, evropski parlament vztraja, da morajo biti dežurstva v celoti všteta v delovni čas. Evropska komisija je sindikate in predstavnike delodajalcev pozvala, naj ji vnovič pošljejo svoje predloge, da bi jeseni vendarle lahko pripravila nov predlog sprememb direktive o delovnem času, ki bi bil sprejet.
Evropska komisija tokrat izpostavlja pet vprašanj pri posvetovanju s socialnimi partnerji o dopolnitvah direktive. To so pripravljenost zaposlenih v času dežurstva, razporeditev minimalnega počitka, rešitev problema predolgega delovnega časa oziroma omejitev števila delovnih ur na teden, boljše usklajevanje delovnega časa z družinskim življenjem in natančnejša opredelitev področij, kjer je sedanja zakonodaja nejasna.
Dogovor med državami članicami o spremembi direktive o delovnem času je leta 2008 po pogajanjih, ki so trajala do zgodnjih jutranjih ur, uspelo doseči Sloveniji, ko je predsedovala svetu EU, a ga je nato spomladi leta 2009 zavrnil evropski parlament, ker jim s češkim predsedstvom v spravnem postopku ni uspelo doseči kompromisa.
Evropska komisija je hkrati z začetkom javne razprave s socialnimi partnerji objavila tudi rezultate analize o izvajanju veljavne direktive o delovnem času v članicah EU. Za Slovenijo v njej ugotavlja, da za zaposlene v vojski, policiji, zaporih, za sodnike in tožilce čas, ko morajo biti v pripravljenosti, v zakonodaji ni popolnoma upoštevan kot delovni čas. Na drugih področjih javnega sektorja določbe o upoštevanju časa, ko so zaposleni na čakanju v pripravljenosti, v slovenskih predpisih niso jasne.
Glede določb o minimalnem počitku, ki ga mora delodajalec zaposlenemu po dežurstvu obvezno omogočiti na dan in na teden, evropska komisija za Slovenijo ugotavlja, da je obdobje, v katerem je treba to zagotoviti, precej daljše, kot je odločilo sodišče EU. V svoji odločbi sodišče navaja, da mora delodajalec prosti dan zaposlenemu omogočiti takoj po dežurstvu, zaradi katerega ni imel počitka. Veljavna direktiva o delovnem času določa tudi omejitve za nočno delo. V skladu z njenimi določbami nočna izmena v povprečju ne sme trajati več kot osem ur, enako velja tudi za delovna mesta, kjer je delo posebej nevarno ali stresno. Komisija v analizi ne navaja, kako je te določbe prenesla v svoj pravni red Slovenija in kako delodajalci upoštevajo te omejitve.
Mnenja in predloge za dopolnitev direktive o delovnem času od predstavnikov zaposlenih in delodajalcev evropska komisija pričakuje do konca februarja 2011. Na tej podlagi namerava jeseni 2011 predložiti zakonski predlog. Lahko pa se socialni partnerji kadarkoli v času javnega posvetovanja odločijo za začetek neposrednih pogajanj o dopolnitvah direktive.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.