Recikliranje povezuje
V nekaterih državah članicah EU smeti tako rekoč ne odlagajo več na odlagališčih, v Sloveniji pa tam še vedno konča 80 odstotkov vseh odpadkov
Bogastvo?
© Borut Peterlin
Ravnanje z odpadki v najbolj naprednih državah že dolgo ni več dejavnost, omejena na smetarska vozila in smetarje, ki praznijo zabojnike. Je pomembna gospodarska dejavnost, ki spodbuja podjetništvo, razvoj in zelo raznolika, kakovostna in dolgoročna delovna mesta. Poveže lahko različne sektorje gospodarstva, proizvodna in storitvena podjetja, raziskovalne inštitute s podjetji, omogoči, da podjetja spet odprejo razvojne oddelke, ki so jih v zadnjih letih pospešeno zapirala. Spodbuja inovativnost in tudi prodajo domačega znanja v tujino.
Iz recikliranih odpadnih pnevmatik recimo v EU že izdelujejo polnilo, ki se uporablja pri gradnji cest in za sanacijo kamnitih mostov. Z odstranitvijo tekstilnih in kovinskih delcev pa so tudi surovina za sintetično travo za nogometna igrišča. Zmlete odpadne pnevmatike uporabljajo še za tla na igriščih in jih predelajo v kolesa na nakupovalnih vozičkih.
Evropski komisar za okolje Janez Potočnik pa je na primeru svojega mobilnega telefona pokazal, zakaj se odpadke bolj izplača reciklirati kot odlagati na odlagališčih. Mobilni telefon namreč vsebuje zlato, platino, paladij in baker, torej vse vire, ki jih v Evropi primanjkuje, pravi komisar. Tona takšnih aparatov po njegovih podatkih vsebuje okrog 280 gramov zlata, 140 gramov platine in paladija ter približno 64 kilogramov bakra, ki jih ne smemo zakopati ali zažgati, saj so dragoceni vir. Samo v sektorju za recikliranje odpadkov bi lahko v Evropi po oceni evropske komisije odprli pol milijona novih delovnih mest.
V Sloveniji po podatkih evropske komisije še vedno konča na odlagališčih 80 odstotkov odpadkov, kar je enkrat več od povprečja v EU. Delež recikliranih odpadkov v Sloveniji hitro narašča, a še vedno znaša le okoli 12 odstotkov. Med državami članicami EU so sicer velike razlike. Delež odpadkov, ki jih reciklirajo, znaša od nekaj do 70 odstotkov. V nekaterih državah članicah smeti tako rekoč ne odlagajo več na odlagališčih, v nekaterih pa tam še vedno odložijo in zakopljejo 90 odstotkov vseh odpadkov. Slovenski minister za okolje Roko Žarnić je pravkar predstavil štiri podzakonske akte, s katerimi bo Slovenija v svoj pravni red prenesla določbe evropske direktive.
Evropska komisija opozarja, da številne države članice nove direktive še niso prenesle v svoj pravni red, čeprav se je rok za to iztekel 12. decembra 2010 in so imele na voljo dveletno prehodno obdobje za sprejem ukrepov, ki so potrebni za uskladitev svojih predpisov z novo direktivo. Nova direktiva posodablja in poenostavlja pristop k politiki ravnanja z odpadki z načelom upoštevanja življenjskega cikla izdelka. Uvaja obvezno hierarhijo odpadkov in določa prednostni red ravnanja z odpadki. Odlaganje na odlagališčih je zadnja možnost, ki pride v poštev.
V zadnjih desetih letih se je proizvodnja komunalnih odpadkov v EU ustalila pri okoli 524 kilogramov letno na osebo, čeprav se je poraba v gospodinjstvih v istem obdobju povečala za okoli 16 odstotkov. Evropska komisija ugotavlja, da v EU na primer med odpadki konča 25 odstotkov hrane, kupljene v gospodinjstvih. Količino odvržene hrane bi po njeni oceni lahko zmanjšali za okoli 60 odstotkov, s čimer bi vsako gospodinjstvo prihranilo 500 evrov na leto.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.