Darja Kocbek

3. 2. 2011  |  Mladina 5  |  Ekonomija

Slovenska podjetja se selijo v tujino

Industrijska podjetja selijo proizvodnjo v jugovzhodno Evropo, storitvena pa svojo dejavnost zlasti v Avstrijo in Italijo

Protest delavcev ob selitvi proizvodnje Gorenja Tiki v Srbijo

Protest delavcev ob selitvi proizvodnje Gorenja Tiki v Srbijo
© Borut Krajnc

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je pred kratkim v Zaječarju v Srbiji podpisal sporazum o gradnji tovarne, v kateri je predvidena montaža pralnih in sušilnih strojev. Srbsko ministrstvo za gospodarstvo in regionalni razvoj je Gorenjevo naložbo v Zaječarju podprlo s tremi milijoni evrov, kar pomeni, da bo Gorenje za vsakega novega zaposlenega na tej lokaciji prejelo 10.000 evrov. V Sloveniji je začel veljati zakon o storitvah, s katerim je država prenesla v svoj pravni red evropsko direktivo o storitvah, ki je zakonska podlaga za vzpostavitev skupnega evropskega trga na področju storitev in odpravo omejitev za poslovanje tujih storitvenih podjetij v posameznih državah članicah. Nekatera majhna in srednja podjetja so zaradi ugodnejšega poslovnega okolja svojo dejavnost že preselila v tujino, zlasti v Avstrijo in Italijo, nekatera selitev napovedujejo.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so nam pojasnili, da je motiv za širitev proizvodnje/poslovanja na tuje običajno širitev trga na lokalni ravni ali/in kombiniranje proizvodnih faktorjev, ki cenovno in kvalitetno prinesejo konkurenčnejši proizvod/storitev, ki ga/jo je moč tržiti regionalno ali celo globalno. Glede na število in vrednost slovenskih investicij v jugovzhodni Evropi, zlasti na območju nekdanje Jugoslavije, ta gospodarstva očitno ponujajo ustrezno okolje. Temu je po mnenju GZS seveda treba dodati »kulturno in poslovno bližino« Balkana, ki kompenzira administrativne in birokratske ovire, informacij o koruptivnosti pa podjetja seveda ne razkrivajo na GZS.
Prednost teh okolij bi utegnila biti v razmeroma cenejši delovni sili, ki je dovolj kvalificirana, nižji obdavčitvi tako dobička kot dela, spodbudah za tuje investitorje, nižji ceni komunalno opremljenih industrijskih zemljišč, prostem dostopu na trge EU in druge države (npr. prostotrgovinski sporazum Ruska federacija-Srbija) in možnosti brezcarinskega uvoza, prometa in kombiniranja koristi iz celotne regije (sporazum CEFTA), so nam pojasnili na GZS.
Slovenska storitvena podjetja pa se po njihovih podatkih selijo v Avstrijo zato, ker je stična točka med nemško govorečimi trgi, EU in državami CEE. Je trg z visoko kupno močjo v srcu Evrope, je stabilna država, motivacija in produktivnost sodelavcev sodita med najvišje v Evropi. Investicijske spodbude v Avstriji znašajo do 25 odstotkov, za raziskave in razvoj celo do 60 odstotkov, spodbudna je obdavčitev dobička, oblike zaposlovanja so bolj fleksibilne.
V Italiji imajo več urejenih poslovnih con z ugodnejšo komunalno urejeno infrastrukturo, postopki gradenj so hitrejši kot v Sloveniji. Zakonski odlok, ki je začel veljati 8. maja lani, je za vse podjetniške in profesionalne storitve uvedel nove postopke, z izjemo nekaterih dejavnosti, ki so navedene v zakonu. Odlok je odpravil vse norme, ki so predvidevale posebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti, razen tistih, ki so izrecno navedene v zakonu.
Članice EU, med katerimi sta tudi Avstrija in Italija, s svojimi predpisi in ukrepi poskušajo privabiti čim več tujih investitorjev in domačim podjetjem ne dajejo razlogov za preselitev dejavnosti. Glede na selitev Gorenja očitno podobno velja za Srbijo in celo regijo držav v jugovzhodni Evropi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.