Vanja Pirc

3. 2. 2011  |  Mladina 5  |  Politika

Počitniška odrešitev ali prekletstvo?

Šolsko ministrstvo pravi, da je s tem, ko je združilo zimske počitnice v en termin, popravilo krivice 7000 otrokom. Žičničarji trdijo, da jih bo ukrep finančno prizadel.

Šolski minister dr. Igor Lukšič na smučarskem teku na Pokljuki

Šolski minister dr. Igor Lukšič na smučarskem teku na Pokljuki
© Aljoša Kravanja/24ur.com

Le še dva tedna nas ločita od 21. februarja, ko bodo učenci in dijaki dočakali zimske počitnice. Te bodo tokrat prvič lahko preživeli skupaj, saj je ministrstvo za šolstvo v letošnjem šolskem koledarju združilo dosedanja dva termina počitnic v enega. Če so torej v preteklosti najprej odšli na počitnice mladi iz enega dela, nato pa še mladi iz drugega dela države, bodo tokrat prvič počitnikovali vsi hkrati.
Čeprav so zimske počitnice namenjene oddihu od šolskega vsakdana, mnogim še vedno pomenijo tudi iztočnico za nekajdnevno intenzivno uživanje na snegu. In prav zaradi slednjega je odločitev ministrstva, da dva izmenična termina počitnic združi v enega, sprožila kritične reakcije. Zanimivo je, da kritik niso sprožili starši otrok, prav tako se odločitvi niso uprli učitelji in ravnatelji. Vsi našteti so združitev zimskih počitnic že lansko pomlad, ob nastajanju šolskega koledarja, soglasno podprli, saj naj bi bilo zaradi dosedanjih ne-enotnih počitnic prizadetih 7000 dijakov, ki obiskujejo šole izven svoje regije. Od mnogih ravnateljev je slišati, da so si starši teh učencev že dolgo želeli sprememb, saj v primeru, da so se dijaki šolali v Ljubljani, njihovi mlajši bratje in sestre pa denimo v Mariboru, družine zimskih počitnic niso mogle preživljati skupaj. Starši so si morali zato, da so počitnice lahko preživeli z vsemi otroki, pogosto jemati dodatni dopust. Do podobnih težav je prihajalo v družinah, kjer starši v drugi regiji opravljajo poklic učitelja.
Združenim počitnicam pa so se ogorčeno uprli žičničarji oziroma podjetja, ki upravljajo slovenska smučišča. Ta so se že v minulih letih soočala s številnimi težavami. Vse več slovenskih smučarjev je začelo odhajati na smučanje v tujino, žičniške naprave so vsako leto starejše, denarja za njihovo obnovo ali menjavo pa je vedno premalo, nekatera smučišča so menjala lastnike, kakšno leto je močno primanjkovalo tudi snega. Zdaj naj bi jih doletel še - po njihovih besedah nepremišljen - ukrep šolskega ministrstva. Žičničarji so prepričani, da jim bo povzročil dramatičen upad prihodkov. Na nedavni seji parlamentarnega odbora za gospodarstvo je predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Aleš Uršič napovedal, da naj bi zaradi združenih zimskih počitnic letos imeli slabe štiri milijone evrov prihodkov manj. Še dodatni izpad v višini 5,5 milijona evrov naj bi prineslo manjše število prenočitev. Če bi k temu prišteli še domnevno nižje prihodke obalnih turističnih ponudnikov in zdravilišč, bi se škoda lahko povzpela že na okoli 15 milijonov evrov. Po nekaterih bolj splošnih napovedih naj bi upad prihodkov zaradi združenih zimskih počitnic znašal od 10 do 20 milijonov evrov. Žičničarji opozarjajo tudi na to, da bodo v tednu združenih počitnic nastanitvene in žičniške zmogljivosti najverjetneje pokale po šivih, preostanek sezone pa naj bi bil tudi zaradi tega bistveno slabše obiskan. Tisti teden naj bi bila tudi na smučiščih pretirana gneča in zato zmanjšana varnost. Na prometnem inšpektoratu so nam povedali, da ob gneči sicer res obstaja večja možnost medsebojnih trkov, a ker so »hitrosti smučarjev ob večji gneči na progi manjše«, je število nesreč s hudimi posledicami manjše.
Na stran žičničarjev so se odločno postavili v največji opozicijski stranki SDS. Kritike na račun šolskega ministrstva pa smo lahko slišali tudi z gospodarskega ministrstva, kjer so namesto združenega termina zimskih počitnic predlagali kar tri termine počitnic, ker naj bi imelo gospodarstvo od njih največ koristi.
Šolsko ministrstvo se je medtem na očitke odzvalo precej ostro. Žičničarjem očitajo, da svojih pomislekov niso predstavili v 45-dnevni javni razpravi, temveč šele potem, ko je bil šolski koledar že pripravljen za objavo. Podvomili so tudi o številkah o potencialnem upadu prihodkov, saj 20 milijonov evrov, ob katere naj bi bili žičničarji po najhujšem scenariju, štiri slovenska smučišča (RTC Krvavec, RTC Žičnice - Kranjska Gora, Hotel Cerkno in Športni center Pohorje) skupno ustvarijo v celotnem letu.
Ministrstvo zato opozarja, da naj bi žičničarji zimske počitnice izkoriščali le kot izgovor za siceršnji upad prihodkov. Ta naj bi bil povezan s sedanjo gospodarsko krizo, pa tudi s tem, da naj bi bile cene njihovih vstopnic predrage, da naj sami ne bi storili dovolj, da bi pritegnili obiskovalce, da naj bi premalo oglaševali in vlagali v infrastrukturo ter da naj ne bi imeli strategije razvoja. Neprilagodljivi naj bi bili tudi pri ponudbi za osnovne in srednje šole, zato se nekatere pri organizaciji zimske šole v naravi že usmerjajo v tujino. Ravnatelj Osnovne šole Tržič Stane Grum pravi, da so se letos po vseh pregledanih ponudbah prvič odločili za avstrijski Bodenthal, ki je od Tržiča oddaljen le pol ure vožnje. Izbrali so ga tudi zato, ker na bližnji Zelenici ni bilo snega in ker je bila njihova ponudba (165 evrov na učenca) cenejša od tiste z Vogla (213 evrov na učenca). Čeprav imajo dobre izkušnje iz Kranjske Gore, so bili nad letošnjo ponudbo sosedov navdušeni.
Šolsko ministrstvo, kjer pravijo, da jih ob združitvi terminov zimskih počitnic ni vodil kapital, temveč interes otrok, je kljub temu napovedalo, da bo v primeru, če se uresniči črni scenarij, popustilo in zimske počitnice naslednje leto najverjetneje spet razdelilo v dva termina. In ker so počitnice tik pred vrati, bodo vplivi združenega termina počitnic na žičničarsko dejavnost vidni že kmalu. Rezultate bo zbrala posebna medresorska delovna skupina za evalvacijo združitve zimskih počitnic, ki bo najverjetneje prišla do dna tudi temu, kakšne so bile gospodarske posledice zadnjih večjih sprememb zimskih počitnic. Do teh je prišlo v 90. letih, ko so zimske počitnice zaradi uvedbe jesenskih, »krompirjevih« počitnic prepolovili, torej skrajšali z dveh tednov na samo enega. Če je tudi takratni ukrep tako drastično prizadel žičničarje, kot napovedujejo, da jih bo tokratni, je res nenavadno, da tega primera danes sploh ne izpostavljajo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.